Vojislav Bercko
Po dnevih zagotavljanj, da nima nobenega namena napasti Ukrajino in da gre pri opozorilih ZDA, zveze Nato in drugih zahodnih držav pred invazijo za "zahodno histerijo", je zdaj tudi Rusija zaostrila retoriko in dejanja. Uradni Kremelj sicer še zmeraj trdi, da so vojaške vaje na ruski zahodni meji in v Belorusiji zgolj to in nič drugega, a dinamika incidentov na vzhodu Ukrajine, ob uporniškem ozemlju Donbasa, vsesplošna mobilizacija proruskih enot, evakuacija civilistov iz regij Doneck in Lugansk v Rusijo ter zlasti nekončanje belorusko-ruskih manevrov ob ukrajinski severni meji so povzročili veliko zaskrbljenost v svetu.
Okoli 30 tisoč ruskih vojakov ostaja v Belorusiji, čez sto tisoč pa na ukrajinski vzhodni meji
Rusko razkazovanje mišic
"Razmere v vzhodni Ukrajini se slabšajo," je ob srečanju z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, s katerim sta si družno ogledala velike vojaške vaje, opozoril ruski predsednik Vladimir Putin. In dodal, da Zahod in zavezniki še niso pripravljeni resno obravnavati ključnih varnostnih zahtev Rusije. Uradni Kremelj je namreč prejšnji teden zahteval, da se ZDA zavežejo, da bodo umaknile vse svoje vojake iz Srednje in Vzhodne Evrope, kar je stopnjevanje zahtev, saj so Rusi donedavno hoteli "le" zagotovila, da se zveza Nato ne bo še naprej širila proti vzhodu in da ZDA ter njene zaveznice ne bodo namestile ofenzivnega orožja v Ukrajini.
Svoje besede je Putin podkrepil s tem, da je v soboto zagnal vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete, med drugim tudi hipersonično raketo tipa kinšal. Po besedah predstavnikov ruskega ministrstva za obrambo so v vajah sodelovale vse veje ruske vojske, tudi podmornica z jedrskim orožjem. Cilj vaj, ki so jih načrtovali že dalj časa, je bilo testiranje zanesljivosti strateškega jedrskega orožja. Ti manevri so bili v Rusiji, a včeraj bi se morale končati tudi vojaške vaje v Belorusiji, kjer je sodelovalo okoli 30 tisoč ruskih vojakov. Pa se niso. Kot razlog za podaljšanje manevrov za nedoločen čas je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin navedel povečano vojaško aktivnost na zunanjih mejah obeh držav in eskalacijo razmer na vzhodu Ukrajine. V Moskvi in Minsku so sicer zatrjevali, da se bodo ruski vojaki po koncu vaj, ki so trajale od 10. februarja, hitro vrnili v svoja domača oporišča. Koliko ruskih vojakov bo ostalo, ni jasno.
Mobilizacija in evakuacija
Z vzhoda Ukrajine medtem poročajo o neprestanih kršitvah krhkega premirja. Samo v soboto so opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) našteli okoli 1500 incidentov na obeh straneh frontne črte, včeraj se intenzivnost spopadov ni prav nič zmanjšala. Pri tem je bilo večinoma uporabljano težko orožje, ki bi moralo biti po sporazumu iz Minska izpred sedmih let oddaljeno od neformalne meje med Ukrajino in Donbasom najmanj 50 kilometrov.
Voditelja samooklicanih proruskih Ljudskih republik Doneck in Lugansk sta medtem zagnala splošno mobilizacijo. "Pozivam vse moške, ki so sposobni nositi orožje v rokah, da se postavijo za svoje družine, otroke, žene in matere," je na družbenem omrežju Telegram zapisal vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin in podpisal odlok, ki omogoča splošno mobilizacijo.
Za podoben korak so se odločili v Lugansku, kjer moški, stari od 18 do 55 let, ne smejo več zapustiti območja. Hkrati so pričeli z množično evakuacijo civilistov in samo v soboto je na mejo z rusko regijo Rostov prispelo že več tisoč ljudi, tam so zanje pripravili začasne namestitve. Po navedbah doneških separatistov so na varno prepeljali več kot 6000 ljudi, od tega 2400 otrok. Lugansk pa je po navedbah tamkajšnjih oblasti zapustilo 25.000 ljudi. Domnevno naj bi na varno skušali spraviti okoli 700.000 ljudi. Pribežnikom bo po napovedih Putina pomagala tudi ruska vlada, saj naj bi vsak prejel po 10.000 rubljev (okoli 114 evrov).
Največja vojna po letu 1945?
Razmere v Ukrajini in okoli nje so bile tudi glavna in skorajda edina tema včeraj končane münchenske varnostne konference. Visoki politiki iz zahodnih držav, med njimi ameriška podpredsednica Kamala Harris, britanski premier Boris Johnson in nemški kancler Olaf Scholz, so Rusiji že neštetotič zagrozili s sankcijami brez primere, če bi si drznila sprožiti invazijo. "Zdaj dobivamo številna poročila o očitnih provokacijah, Rusija pa širi dezinformacije, laži in propagando," je med drugim dejala Kamala Harris. Tudi Johnson je, podobno kot ameriški predsednik Joe Biden, prepričan, da je invazija Rusije na Ukrajino neizbežna. "Vsi dokazi kažejo na to," je dejal in ob tem dodal, da Rusija načrtuje največjo vojno v Evropi po letu 1945. Biden sicer opozarja, da bi se lahko ruski napad pričel v nekaj dneh - a podobno je opozarjal tudi za prejšnji teden. V petek je ameriški predsednik tudi ocenil, da je Putin že sprejel odločitev za napad.
Francija skuša posredovati
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga aprila čakajo volitve, je najbolj odločen med tistimi, ki skušajo preprečiti vojno. Po nedavnem obisku pri Vladimirju Putinu in ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskem je z obema večkrat govoril še po telefonu, nazadnje včeraj. Dosegel ni prav veliko. Od Putina je slišal obtožbe na račun Ukrajine in zveze Nato ter puhlice o nadaljevanju diplomatskih prizadevanj, od Zelenskega pa poziv k obnovi pogovorov z Rusijo pod nadzorom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in takojšnji prekinitvi ognja na vzhodu države.
Kot po navadi jim je odgovoril tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov. "Kakšen smisel ima, da bi Rusija nekoga napadla? Pozivamo vas, da se spomnite zgodovine. (...) Nekateri na Zahodu niso ravno najboljši v zgodovini, čemur smo nedavno že bili priča. A spominjamo vas, da Rusija nikoli v svoji zgodovini ni nikogar napadla," je dejal.
