Ukrajina: Zadnja bitka za Mariupol

Danes bo verjetno zadnja bitka. Zmanjkuje nam streliva." To dramatično sporočilo so na družbenem omrežju Facebook  objavili pripadniki ukrajinske 36. mornariške brigade, ki branijo še zadnje koščke pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju. Po 47-dnevnem bojevanju, ko so storili "vse, kar mogoče in nemogoče", da bi obdržali nadzor nad mestom, so marinci sporočili, da so jih ruske sile potisnile nazaj in obkolile. "To pomeni smrt za nekatere od nas, za druge pa ujetništvo." In dodali: "Ranjene je pol brigade. Tisti, ki jim ni odtrgalo udov, so se vrnili v bitko. Vojaki pehote so vsi mrtvi in zdaj se borijo topničarji, pripadniki protizračne obrambe, vozniki in kuharji. Celo glasbeniki iz orkestra." Proruski separatisti naj bi bili prevzeli nadzor nad pristaniščem, preostanek ukrajinskih sil pa naj bi se bil zatekel v metalurško tovarno Azovstal

Umrlo več deset tisoč ljudi

Skorajšnji padec Mariupola, ki je pred vojno štel okoli 430 tisoč prebivalcev, je posredno napovedal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V včerajšnjem nagovoru južnokorejskemu parlamentu dejal, da so "ruske sile do tal požgale Mauripol" in da je tam po njegovem prepričanju umrlo več deset tisoč ljudi. Zelenski je sicer poslancem ponovil, da v Ukrajini branijo tudi mir v drugih državah, Ukrajina pa da bo lahko zaščitila svoje državljane le, če hitro dobi vojaško pomoč iz tujine. Obrambno ministrstvo Južne Koreje je v odzivu na govor sporočilo, da je Ukrajini poslalo zaščitno vojaško opremo v vrednosti več kot pol milijona evrov. V paketu pa ni orožja, saj si po navedbah ministrstva za obrambo Južna Koreja zaradi svojega varnostnega položaja tega ne more privoščiti.

Toda orožje v Ukrajino še vedno prihaja. Slovaški notranji minister Roman Mikulec je v intervjuju dejal, da bi lahko Slovaška poslala Ukrajini enajst lovskih bombnikov Mig-29, saj da bodo njeno nebo ščitila ameriška letala iz poljskih oporišč. Največji nemški orožarski koncern Rheinmetall pa je sporočil, da je pripravljen ukrajinski vojski dobaviti 50 tankov Leopard 1 in 60 bojnih oklepnih vozil Marder.

Prvi zahodni obisk pri Putinu

V času, ko ruska vojska osvežuje svoje enote in se pripravlja na veliko ofenzivo na vzhodu in jugu, zlasti v regiji Donbas, ki bo po padcu Mariupola kopensko povsem povezana z leta 2014 anektiranim polotokom Krim, pa se je na obisku pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu kot prvi zahodni politik po začetku vojne 24. februarja mudil avstrijski kancler Karl Nehammer. "Moje najpomembnejše sporočilo ruskemu predsedniku je bilo, da se mora vojna nemudoma končati, saj so na obeh straneh samo poraženci," je po več kot enournem pogovoru dejal Nehammer in hkrati dodal, da sta s Putinom govorila tudi o hudih vojnih zločinih v Buči in drugih krajih v Ukrajini. Pri tem pa je avstrijski kancler poudaril, da morajo vsi, ki so za zločine odgovorni, tudi odgovarjati. "Putinu sem nedvoumno povedal tudi, da bodo sankcije proti Rusiji ostale v veljavi in se še zaostrovale, vse dokler bodo v Ukrajini umirali civilisti."

V Avstriji pa niso pokazali veliko razumevanja za Nehammerjevo misijo. V bran kanclerju je sicer stopil zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je zagotovil, da je bil cilj obiska posredovati jasno humanitarno in politično sporočilo: "Gre za to, da se izkoristi vsaka možnost za končanje humanitarnega pekla v Ukrajini." A že podkancler iz vrst koalicijskih Zelenih Werner Kogler je bil zadržan in je opozoril, da če je bil obisk usklajen z Evropsko komisijo, potem je to vredno poskusa. Na drugi strani je bila zunanjepolitična predstavnica Zelenih Ewa Ernst-Dziedzic bolj kritična, ko je dejala, da obisk ne bo pomagal diplomaciji. Putin pa ga bo izkoristil za svojo propagando. Pri Evropski komisiji so sicer potrdili, da je Nehammer obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen o obisku. "Vsako prizadevanje za mir v Ukrajini je koristno, podpiramo različna prizadevanja za mir. Morebitnega vpliva takšnega obiska ne morem komentirati," je povedal tiskovni predstavnik komisije.