Rusija zdaj kopiči orožje, tudi protiraketne sisteme S-400, še na ukrajinski severni meji, na skupnih vojaških vajah z Belorusijo.
Strah, da bo Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, ni nič manjši kot pred tednom ali mesecem dni. Po podatkih zahodnih in ukrajinskih obveščevalnih služb je na ruski zahodni meji še zmeraj nakopičenih sto tisoč vojakov, v zadnjem tednu pa jih je neznano število prišlo tudi ob ukrajinsko severno mejo, kjer bodo po podatkih uradne Moskve in Minska sodelovali na skupnih rusko-beloruskih vojaških vajah, ki naj bi trajale do 20. februarja. Toda na Belorusijo mejijo tudi Latvija, Litva, Estonija in Poljska, ki se prav tako bojijo ruske agresije. Spomin na skoraj pol stoletja sovjetske okupacije je tam še zelo živ.
Sto tisoč ruskih vojakov naj bi bilo še zmeraj na ukrajinski meji
Čas za pisna zagotovila
Napete razmere skušajo rešiti diplomati na vseh nivojih, a se ne premaknejo z mrtve točke. Včeraj sta se v Ženevi znova sestala zunanja ministra ZDA in Rusije Antony Blinken in Sergej Lavrov. Ruski zunanjepolitični veteran Lavrov je po približno dveurnem srečanju povedal, se je Washington strinjal, da bo Moskvi prihodnji teden zagotovil pisni odgovor na njene varnostne zahteve. "Na koncu smo dosegli dogovor, da bomo prihodnji teden prejeli pisne odgovore na vse naše predloge," je dejal Lavrov in dodal, da se bodo po tem pogovori o ruskih varnostnih zahtevah na ravni zunanjih ministrov nadaljevali. Rusija namreč želi garancije, da se zveza Nato ne bo širila še naprej, s čimer se v severnoatlantskem zavezništvu ne strinjajo, ter tudi, da v Ukrajini ne bo nameščeno ofenzivno raketno orožje, kar po zagotovilih ZDA nikdar niti ni bilo v načrtu. Pri tem je Lavrov izrazil upanje, da se bodo čustva glede Ukrajine umirila, in ponovil, da Rusija ni nikdar grozila ukrajinskemu ljudstvu. Zahod je tudi pozval h končanju "protiruske histerije" v zvezi z ukrajinskim konfliktom. "Rusija nikogar ne ogroža in ne napada nobene države," je dejal na tiskovni konferenci.
Ukrajinski vojaki so na preži.
Tudi Blinken je na ločeni tiskovni konferenci potrdil, da bo Washington prihodnji teden z Rusijo v pisni obliki "delil pomisleke in ideje", pri čemer pa jih ni opisal kot neposreden odgovor na ruske zahteve. "Danes nismo pričakovali večjih prebojev, vendar verjamem, da smo sedaj na jasni poti v smislu razumevanja pomislekov in stališč drug drugega," je dejal Blinken. Pogovore z Lavrovom je opisal kot "odprte in vsebinske", pri čemer ni šlo za "pogajanja, ampak iskreno izmenjavo pomislekov in idej". Ob tem je še dejal, da se bodo ZDA odzvale na vsako rusko agresijo, tudi nevojaško. "Dali smo jasno vedeti, da gre za invazijo, če se kakršne koli ruske sile premikajo preko meje z Ukrajino," je dejal. S tem je pojasnil nespretne besede ameriškega predsednika Joeja Bidna, ko je ta v sredo namignil, da sankcije Zahoda proti Rusiji morda ne bodo tako ostre, če bo Rusija izvedla le manjše vdore na ukrajinsko ozemlje. Dan kasneje se je popravil tudi Biden sam.
Vsi se oborožujejo
Razmere na terenu se medtem spreminjajo. V Ukrajino prihaja zahodno orožje, veliko naj bi ga bile poslale pribaltske države, in to tistega iz arzenalov zveze Nato.
"Zgodovina nam kaže, da se popuščanje agresorju konča z veliko vojno. Tega si ne želimo. Vsaka država, ki se brani, mora imeti možnosti, da to tudi stori," pa ob tem dejal litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas. Tudi Velika Britanija je v Ukrajino poslala kakih dva tisoč protitankovskih raketometov. Križem rok ob tem ne sedijo niti proruski separatisti v upornih ukrajinskih regijah Lugansk in Doneck. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je obtožila poveljstvo ruske vojske, da "nadaljuje krepitev borbene sposobnosti separatistov" in da jim je od začetka leta skrivoma po železnicah in cestah dostavila več kot sedem ton goriva, več tankov in topniških sistemov, drugo orožje in strelivo.
Čas za srečanje Bidna in Putina?
Antony Blinken ni izključil možnosti, da bi prišlo do srečanja ameriškega predsednika Joeja Bidna z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, če bi s tem dosegli napredek pri vprašanju Ukrajine. Spomnil je, da sta se voditelja že srečala 16. junija lani v Ženevi in se večkrat pogovarjala po telefonu ali prek video konference. "Če bi skupaj z rusko stranjo sklenili, da je najboljši način za rešitev stvari nadaljnji pogovor med njima, smo zagotovo pripravljeni na to," je dejal. Lavrov pa je ocenil, da je še prezgodaj govoriti o neposrednem srečanju na najvišji ravni.
Ob tem pa Rusija postavlja še nove zahteve. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da zahtevajo umik vojaških sil, orožja in opreme iz držav, ki pred letom 1997 niso bile članice Nata - to pa vključuje tudi Romunijo in Bolgarijo - in da to predstavlja del varnostnih zahtev, ki jih je Moskva že prej postavila Natu. V Romuniji je sicer nastanjenih okoli tisoč ameriških in 140 italijanskih vojakov, pa tudi več deset poljskih vojakov, Bolgarija pa ima z ZDA dogovor o napotitvi do 5000 vojakov. Obe državi zahteve Moskve zavračata. Leta 1997 sta sicer Rusija in Nato podpisala Ustanovno listino o odnosih, sodelovanju in varnosti, v kateri sta potrdila, da drug drugega ne obravnavata kot nasprotnika, ter opredelila mehanizem posvetovanja, sodelovanja, skupnega odločanja in ukrepanja. Madžarska, Poljska in Češka so se Natu pridružile leta 1999, Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija in Estonija leta 2004, Albanija in Hrvaška leta 2009, Črna gora leta 2017 in Severna Makedonija leta 2020.
