Ruska vojska je zadala morda zadnji in usodni udarec branilcem mesta Severodoneck: zrušila je zadnjega od treh mostov, ki so to industrijsko mesto, v katerem je pred vojno živelo okoli sto tisoč ljudi, povezovali s svobodnim zaledjem pod ukrajinskim nadzorom. Možnosti za oskrbo ukrajinskih vojakov, ki srdito branijo še zadnje tri desetine porušenega mesta, praktično ni več, evakuacija civilistov, ki menda kljub temu še poteka, pa je zelo otežena.
Ukrajinska vojska na vzhodu vsak dan izgubi od 100 do 300 vojakov.
Severodoneck doživlja usodo pristanišča Mariupol, ki so ga ruske sile silovito oblegale tri mesece, preden so ga, odrezanega od zaledja, končno zavzele. In tako kot je v nekdaj polmilijonskem Mariupolu postala simbol upora ogromna jeklarna Azovstal, to postaja v Severodonecku kemična tovarna Azot. Tam naj bi se skrivalo več sto ukrajinskih borcev in civilistov, ki so našli zaklonišče v podzemnih rovih tovarne. In še ena podobnost: Rusija je ponudila vzpostavitev humanitarnega koridorja za civiliste, ki bi jih prepeljali na območja luganske regije, ukrajinskim borcem pa je ponudila predajo.
"Ruske oborožene sile in formacije Ljudske republike Lagunsk so pripravljene organizirati humanitarno operacijo za evakuacijo civilistov," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Humanitarni koridor naj bi bil vzpostavljen v sredo med 8. uro zjutraj in 20. uro zvečer po moskovskem času. Uradna Moskva je "borce nacionalističnih bataljonov in tuje plačance" v tovarni pozvala, naj prenehajo "z nesmiselnim uporom" in odvržejo orožje. Toda v Mariupolu se je izjavilo nešteto poskusov vzpostavitve humanitarnih koridorjev, borci, zlasti tisti iz nacionalističnega polka Azov, pa so se vdali šele, ko jim je to izrecno ukazal generalštab ukrajinske vojske. Njihova usoda je od tedaj, torej od konca maja, neznana.
V objavi na Telegramu je ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajda zapisal, da se prebivalci mesta soočajo z izjemno zahtevnimi pogoji za preživetje, navaja britanska mreža BBC. Če bi ruske sile zavzele Severodoneck in bližnji Lisičansk, bi v celoti obvladovale regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck tvori Donbas. Zdaj po lastnih navedbah nadzorujejo okoli 90 odstotkov te regije, katere del so že leta 2014 zavzeli proruski separatisti.
Slovenski veleposlanik spet v Kijevu
Slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin se je vrnil v Kijev, od koder se je zaradi varnostnih razmer umaknil v začetku ruske invazije na Ukrajino, je na novinarski konferenci ob obisku luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Vrnitev veleposlanika ministrica vidi kot pomemben znak podpore Ukrajini in diplomatskim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. (STA)
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem rednem nagovoru državljanom izrazil prepričanje, da bo bitka za Donbas, torej poleg Luganska še za regijo Doneck, v zgodovino zapisana "kot ena najbolj nasilnih bitk v Evropi". Po predhodnih poročilih ukrajinska vojska dnevno beleži od 100 do 300 smrtnih žrtev. Zelenski je ob tem ponovil svoje prepričanje, da ukrajinska vojska lahko spet osvoji izgubljeno ozemlje, a da za to potrebuje moderno topništvo, saj da ji to edino lahko zagotovi prednost na bojišču. Pri tem je 44-letni predsednik obljubil, da bodo osvobojena vsa ozemlja, ki jih trenutno obvladujejo ruske sile, vključno s polotokom Krim, ki si ga je Rusija pripojila že leta 2014. "Potrebujemo samo dovolj orožja, da to zagotovimo. Naši partnerji ga imajo," je še dejal Zelenski. Njegov svetovalec Mihajlo Podoljak je že v ponedeljek dejal, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje tanke, oklepna vozila in več sto havbic. Toda Ukrajina ob tem opozarja, da je razkorak med obljubljenim in dobavljenim orožjem vse večji. Trenutno ji poleg težkega orožja že obupno primanjkuje streliva za tisto, ki ga je dobila od članic zveze Nato.