Dvajset milijonov ton žitaric, v prvi vrsti pšenice, ostaja blokiranih v silosih in kaščah Ukrajine. Čeprav ves svet opozarja na prehransko krizo, ki bi lahko oziroma bo izbruhnila po ruski blokadi morskih poti v Azovskem in Črnem morju, posledici februarske agresije na Ukrajino, uradna Moskva ostaja gluha. Oziroma postavlja svoje zahteve svetovni skupnosti: ukinite vsaj del sankcij zoper rusko gospodarstvo, pa se bodo odprle morske poti.
Okoli 20 milijonov ton žitaric ostaja blokiranih v Ukrajini
Preboj, ki so ga politiki in mediji napovedovali po obisku ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v turški prestolnici Ankari, se ni zgodil. Turčija se sicer na vse pretege trudi, da bi postala pomemben igralec v doseganju kompromisov v rusko-ukrajinskem konfliktu, a napori predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja še niso obrodili sadov. Lavrov, ki v začetku tedna ni mogel obiskati Srbije, saj so okoliške države za njegovo letalo zaprle zračni prostor, je v Ankaro prispel, a to je bilo tudi vse. Rusija je pripravljena v sodelovanju s turškimi kolegi, kot je dejal, zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč, toda zahteva odpravo mednarodnih ukrepov. Cavusoglu, uradni gostitelj srečanja, je zahteve Rusije, da Zahod odpravi sankcije, usmerjene proti ruskemu finančnemu sistemu, saj te ovirajo izvoz ruske hrane in gnojil, ocenil kot upravičene.
"Če moramo odpreti mednarodni trg za ukrajinsko žito, potem je odprava ovir, ki preprečujejo ruski izvoz, po našem mnenju legitimna zahteva," je dejal. Po Lavrovovem mnenju je za vse kriva Ukrajina. Ponovil je "pripravljenost Moskve, da sodeluje pri iskanju rešitve glede izvoza žit iz Ukrajine, a na to mora biti pripravljen tudi Kijev". Kot je poudaril, Rusija že skoraj dva meseca odpira humanitarne koridorje v Črnem morju, ki jih lahko uporabijo vse ladje za izplutje iz ukrajinskih teritorialnih voda, medtem ko oblasti v Kijevu ne storijo ničesar. "A če bo ukrajinska stran, tako kot pravijo naši turški prijatelji, zdaj le pripravljena zagotoviti prehod, bodisi z odstranitvijo min ali z zagotovitvijo prehoda skozi minska polja, upamo, da bo to vprašanje rešeno," je pribil. Rešitev tako po zaslugi Turčije po njegovem ostaja vsaj teoretično mogoča.
Angela Merkel se ne čuti krivo
Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel je v torek zvečer v prvem velikem intervjuju, potem ko je kanclerski položaj pred pol leta prepustila Olafu Scholzu, branila svojo politiko do Putina. Kot je zatrdila, za vojno v Ukrajini ne krivi same sebe in se tudi nima za kaj opravičevati. Je pa tudi priznala, da ni nikoli verjela, da je mogoče Putina pridobiti z obljubami trgovine. "Vojaško odvračanje je edini jezik, ki ga razume," je dejala.
Rusija je po začetku invazije na Ukrajino zasedla večino ukrajinskih pristanišč, zlasti tisto v Mariupolu in Berdjansku, v ukrajinskih rokah ostaja le Odesa z neposrednim izhodom v Črno morje, a tega nadzirajo ruske ladje.
Menda so jih ukrajinske sile potisnile več kot sto kilometrov od obale, a prosta plovba s tem še vedno ni mogoča. Lavrov sicer govori drugače; če bo Ukrajina pristala na razminiranje obale in izplutje ladij iz svojih pristanišč, je Rusija pripravljena pravno formalizirati varnostna jamstva tako glede varnega prehoda ladij z žitom kot glede tega, da "situacije ne bo izkoristila za napredovanje posebne vojaške operacije" v Ukrajini.
Evropska unija kot glavna nosilka sankcij je neomajna. "Hrana je postala del kremeljskega arzenala terorja," je v Evropskem parlamentu izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na ruske očitke se je odzvala s trditvijo, da sankcije ne vplivajo na trgovanje s prehranskimi proizvodi. Celotna krivda za prehransko krizo je na ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, je dodala, pri čemer se je sklicevala na rusko obstreljevanje skladišč žit, blokado ukrajinskih pristanišč in na primere ruske kraje ukrajinskih žit. Prevoz po cestah ali železnicah je preprosto prepočasen.
