"Nocoj je po resni in dolgotrajni bolezni umrl Mihail Sergejevič Gorbačov," so sporočili iz bolnišnice. Po navedbah Tassa ga bodo pokopali na moskovskem pokopališču Novo-Devičje poleg žene Raise.
Gorbačov je bil zadnji sovjetski voditelj. S položaja je odstopil 25. decembra 1991, potem ko je državo neuspešno skušal reformirati s perestrojko in glasnostjo. Sovjetska zveza je nato po 69 letih razpadla.
V zgodovino se je sicer zapisal kot človek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec železne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev podjarmljenih narodov v Sovjetski zvezi. A zaradi slednjega je v Rusiji tudi osovražen.
Z glasnostjo je sprostil svobodo medijev in svobodo govora
Gorbačov se je rodil 2. marca 1931 v revni kmečki družini v kraju Privolno pri Stavropolu na jugu Rusije. Kot pravnik se je že kmalu pridružil sovjetski komunistični partiji in se nato skozi leta prebil na sam vrh partijske strukture. Bil je njen osmi in zadnji generalni sekretar. Vodil jo je od leta 1985 do razpada Sovjetske zveze leta 1991.
Čeprav je bil zvest privrženec sovjetski državi in socialističnim idealom, je začel izvajati reforme okostenelega sistema, ki so bile po njegovem mnenju nujne za nadaljnje preživetje države. V to naj bi ga prepričala predvsem černobilska jedrska nesreča leta 1986, ki je razkrila številne resne pomanjkljivosti komunističnega sistema in nesposobnost najvišjih odločevalcev, da bi preprečili tovrstne katastrofe in zaščitili prebivalstvo.
Vpeljal je reformo, poimenovano perestrojka, za decentralizacijo odločanja predvsem na gospodarskem področju s ciljem izboljšati učinkovitost. Z glasnostjo pa je sprostil svobodo medijev in svobodo govora.
Na zunanjepolitičnem področju se je odločil za konec sovjetskega posredovanja v Afganistanu in za začetek pogovorov s tedanjim ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, kar je vodilo v več sporazumov o omejitvi strateškega orožja in kasneje tudi v konec hladne vojne z Zahodom.
Vzhodnoevropskim državam, ki so bile dotlej pod trdnim sovjetskim vplivom, je pustil, da gredo "svojo pot", in se na demokratično vrenje konec 80. let ni odzval z vojaškim posredovanjem, kot npr. ob zadušitvi praške pomladi. S tem je Vzhodni Evropi dopustil demokratizacijo, kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in železne zavese v Evropi, združitev Nemčije in kasneje priključitev vzhodnoevropskih držav k Evropski uniji in zvezi Nato.
Med zgodovinarji velja za eno najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja
A večja demokratizacija, decentralizacija in reforme so vodile tudi v razpad Sovjetske zveze, čeprav to, kot je povedal, ni bil njegov namen. Ker je partija izgubljala svoj popoln vpliv na družbo, si je s tem nakopal tudi veliko nasprotnikov, zlasti privržencev "trde linije". Leta 1991 so ga skušali vreči z oblasti z državnim udarom, ki pa ni uspel.
A vendarle je to pomenilo konec Gorbačovove politične kariere in moral je odstopiti. Sovjetska zveza je razpadla, več republik pa se je odcepilo. Nasledstvo Sovjetske zveze je prevzela Rusija, njeno vodenje pa Boris Jelcin.
Gorbačov se je zatem bolj ali manj umaknil iz aktivne politike, a je ostal pomemben človek iz ozadja, ki še danes sporoča svoja stališča glede relevantnih tematik tako v Rusiji kot svetu. Veljal je za glasnega kritika tako Jelcina kot njegovega naslednika, sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Med zgodovinarji velja za eno najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. Leta 1990 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.
A čislan je predvsem v tujini, doma pa ga številni označujejo za izdajalca. Sovjetski nostalgiki mu zamerijo, da je dopustil razpad sovjetskega imperija, ki so ga komunisti na ruševinah carske Rusije gradili 70 let. Da je bila to velika geostrateška napaka, je večkrat ocenil tudi Putin.
