Na ustanovni seji novega nemškega parlamenta bundestaga, ki šteje rekordnih 736 poslancev, so za predsednico v skladu s tradicijo, da to mesto pripada najmočnejši stranki, izvolili socialdemokratko (SPD), 53-letno Bärbel Bas. Sejo je kot poslanec z najdaljšim stažem odprl 79-letni dosedanji predsednik bundestaga Wolfgang Schäuble iz krščansko-demokratske unije (CDU). Basova, ki je postala šele tretja predsednica nemškega parlamenta, je dobila 576 od skupno 724 oddanih glasov, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.{infobox-quote_full}177984{/infobox-quote_full}
Schäuble je v nagovoru menil, da Nemčija potrebuje "samozavesten parlament", in dodal, da je politika vedno težak proces tehtanja, uravnovešanja nasprotujočih si interesov. Pozval je k hitri volilni reformi, da bi rešili težavo z vedno številnejšim parlamentom. Za rekordno število poslancev je namreč kriv zapleten volilni sistem. V njem ima vsak nemški volivec dva glasova: enega za stranko in še enega za poslanca. Če ta zbere dovolj glasov, pride v bundestag prek dodatnih mandatov.{api_embed_photo}720524{/api_embed_photo}
Bärbel Bas je bila od leta 2019 vodja poslanske skupine SPD v bundestagu. Kot je ugotovila britanska tiskovna agencija Reuters, so z njeno izvolitvijo v Nemčiji zagotovili, da bo vsaj eno od vodilnih političnih mest v Nemčiji znova zasedla ženska. Dosedanja kanclerka Angela Merkel iz CDU se namreč po šestnajstih letih poslavlja od funkcije. Za njenega naslednika je predviden dosedanji finančni minister Olaf Scholz iz SPD. Socialdemokrati kanijo z Zelenimi in liberalno FDP do sredine decembra oziroma najkasneje do božiča sestaviti novo vladno koalicijo, imenovano semafor - torej med rdečimi (SPD), rumenimi (FDP) in zelenimi. No, na mestu zveznega predsednika, ki ga bo bundestag volil prihodnje leto, pa je od leta 2017 še en moški, Frank-Walter Steinmeier. Ta ne skriva, da si petletni mandat želi ponoviti. Izvolitev Basove mu je v prid, saj bi sicer SPD morda raje imela predsednico, da bi vsaj eno od najpomembnejših mest v državi zasedla ženska. Res pa je, da bodo očitno vse tri glavne politične funkcije v Nemčiji poslej v rokah SPD, saj tudi Steinmeier izhaja iz njihovih vrst.{api_embed_photo}720525{/api_embed_photo}
V novem bundestagu je, kot rečeno, najmočnejša SPD. Ima 206 poslancev. Njeni najverjetnejši koalicijski partnerici, stranka Zelenih in FDP, jih imata 118 oziroma 92. Konservativna unija CDU/CSU, ki ji je dosedanji ministrski predsednik najbolj obljudene nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Armin Laschet (to mesto je v ponedeljek že prepustil Hendriku Wüstu) zagotovil 197 poslancev, je pristala v opoziciji. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo jih ima 82, Levica pa 39.
Med poslanci je v 20. sklicu bundestaga le 34,7 odstotka poslank. Vseeno je to za štiri odstotne točke več kot v prejšnjem sklicu, poroča nemška javna televizija ARD. Zeleni imajo med sabo kar 59 odstotkov poslank. Zraven sta tudi dve transspolni osebi: Tessa Ganserer in Nyke Slawik. Zeleni imajo tudi prvo temnopolto poslanko, v Eritreji rojeno Awet Tesfaiesus. Pridružila se bo doslej edinemu temnopoltemu poslancu Karambu Diabyju (SPD), rojenemu v Senegalu. Skupaj bodo v bundestagu trije temnopolti poslanci, kajti vanj je prišel še Armand Zorn (tudi SPD). V Nemčijo je kot najstnik prišel iz Kameruna. Sicer pa ima v novem bundestagu 11,3 odstotka poslancev vsaj enega starša, rojenega v tujini. V preteklem sklicu je bil ta odstotek 8,2 odstotka. Skupno je 47 poslancev mlajših od 30 let. Najmlajša sta 23-letna Emilia Fester in Niklas Wagener, oba iz Zelenih. Najstarejši poslanec pa je 80-letni Alexander Gauland, navaja radio Deutsche Welle.
Predsednik Steinmeier je ob tem po običajni praksi kanclerko Merklovo zaprosil, naj do izvolitve novega kanclerja opravlja tekoče posle, čeprav se je z ustanovno sejo bundestaga njen mandat in mandat njenih ministrov uradno končal.
