Vojislav Bercko
Seriji napadov na novinarje v Evropi kar ni videti konca. Po tistem aprilskem dnevu, ko so maskirani neznanci v grški prestolnici Atene umorili preiskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza, se zdaj zdravniki borijo za življenje nizozemskega novinarja Petra R. de Vriesa. Policisti so po tistem, ko so ga ustrelili v glavo, aretirali več ljudi, a de Vries je bil sinoči še vedno v kritičnem stanju.
Dogajanje na Nizozemskem kaže, da je delo novinarjev čedalje bolj nevarno tudi v državah z visoko stopnjo medijske svobode
Ni želel policijskega varovanja
"Poročal je o organiziranem kriminalu, o tem je govoril tudi v številnih televizijskih oddajah," pojasnjuje Slovenec Vito Rožej, ki že sedem let živi na Nizozemskem. "Njegov vpliv je segal tudi do mladih, kar ni nepomembno. Zagrizel je v številne primere, ki jih niti policiji ni uspelo pojasniti. Imel je zveze tako v podzemlju kot v policijskih vrstah. In, kar velja povedati, ni želel imeti policijskega varovanja, četudi bi ga lahko imel."
De Vries, star 64 let, je imel več sovražnikov, kot bi jih lahko našteli. "Zameril se je veliko ljudem," pravi Rožej. "In ne pozabimo, Nizozemska je država, kjer preko pristanišča v Rotterdamu prihajajo v Evropo velike količine mamil." Policija je po napadu aretirala tri osumljence, med njimi naj bi bil tudi domnevni strelec. Ozadja napada za zdaj še niso pojasnili. Novinar je trenutno sicer sodeloval v procesu proti organiziranemu kriminalu. Po navedbah amsterdamske policije sta glavna osumljenca 35-letni poljski državljan iz kraja Maurik na jugovzhodu Nizozemske in 21-letni Nizozemec iz Rotterdama. Še enega moškega, ki so ga tako kot omenjeno dvojico pridržali v torek zvečer, so medtem izpustili, saj z napadom ni povezan. Preostala dva naj bi v petek stopila pred preiskovalnega sodnika. V hišnih preiskavah v Mauriku, Rotterdamu in Tielu so policisti med drugim zasegli računalnik in strelivo. Omenjenega Poljaka in Nizozemca so sicer aretirali nekaj ur po napadu na avtocesti kakih 60 kilometrov od Amsterdama, je še sporočila policija.
Umori brez pravega epiloga
Če spomnimo: aprila je bil ustreljen grški novinar Giorgos Karaivaz, ko se je vračal z dela na zasebni televizijski postaji Star. Parkiral je pred svojim domom v atenskem predelu Alimos. Ko je izstopil iz avtomobila, se je pred njim pojavil moški v temnih oblačilih in začel nanj streljati. "Morilec se je, potem ko je šestkrat ustrelil, približal Karaivazu, da bi se prepričal, ali je res mrtev. Vanj je izstrelil še dodatne štiri krogle. Potem se je hladnokrvno usedel na črni skuter in skupaj z voznikom sta se odpeljala," za televizijsko postajo Mega pojasni njen novinar. V bližini so trije delavci mestne občine obdelovali zelenje v parku in videli umor. Storilca to ni zmotilo in je dokončal svoje početje. Primer še ni raziskan.
Je pa delni epilog dobil umor slovaškega novinarja Jana Kuciaka, ki je prav tako padel pod streli februarja leta 2018, skupaj z zaročenko. Obsojeni so bili strelci, domnevni naročnik, bogati poslovnež, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Podobno kot v primeru malteške novinarke Daphne Galizia, ki je leta 2017 umrla v eksploziji bombe, podtaknjene pod njen avto.
Napad tudi v Nemčiji
Neznanci so v sredo v Berlinu napadli do oblasti v Ankari kritičnega turškega novinarja Erka Acarerja, ki v Nemčiji živi v izgnanstvu. Kot je sporočila policija, so ga napadli na njegovem domu, zaradi poškodb glave pa so ga odpeljali v bolnišnico. V videoposnetku, objavljenem na twitterju, je Acarer dejal, da so ga trije oboroženi napadalci pozno v sredo napadli na notranjem dvorišču stanovanjskega bloka, kjer živi. Acarer, ki od leta 2017 živi v Nemčiji, je dejal, da je napadalce prepoznal in da mu je eden od njih grozil, naj preneha s pisanjem. Povedal je, da ima informacije o napadalcih, vendar so mu oblasti zaradi varnosti preiskave odsvetovale razkritje kakršnih koli podrobnosti javnosti. Acarerja so v Turčiji skupaj z drugimi novinarji ovadili zaradi objave tajnih podatkov o državni varnosti in o dejavnostih obveščevalnih služb. Turške oblasti so izdale več nalogov za njegovo aretacijo zaradi njegovih člankov in objav na družbenih omrežjih, med drugim zaradi "žalitve predsednika" Recepa Tayyipa Erdogana v članku, objavljenem leta 2020.
Vse več napadov na novinarje
Napad na de Vriesa je sprožil ostre reakcije v EU, seveda najbolj v novinarskih organizacijah. "Nizozemska velja za državo z izjemno visoko stopnjo svobode medijev - na lestvici medijske svobode organizacije Novinarji brez meja je nazadnje zasedla šesto mesto, vendar novinarske organizacije že nekaj časa opozarjajo na porast (fizičnega) nasilja nad novinarji in medijskimi delavci v državi ter pristojne organe vztrajno pozivajo, naj napade temeljito preiščejo, novinarje pa zaščitijo, da bodo pri opravljanju svojega dela varni. Ugotovitvam o porastu nasilja nad medijskimi delavci pritrjujejo tudi izsledki ankete pobude PersVeilig, v kateri so zbrani nizozemsko novinarsko združenje, združenje odgovornih urednikov, policija in državno tožilstvo. Anketa, v kateri je sodelovalo skoraj 700 nizozemskih novinarjev, je pokazala, da se je kar 82 odstotkov novinarjev soočilo z neko obliko grožnje ali nasilja. Fizično nasilje je doživelo kar 17 odstotkov anketiranih, med njimi so najpogostejša tarča snemalci in fotografi, saj so zaradi opreme bolj prepoznavni. Na nizozemski javni radioteleviziji so lani svoje sodelavce poskusili pred napadi zavarovati tako, da so z opreme in vozil odstranili logotipe," opozarja Društvo novinarjev Slovenije.
"Dogajanje na Nizozemskem kaže, da je delo novinarjev čedalje bolj nevarno tudi v državah z visoko stopnjo medijske svobode in demokratičnih standardov. Pričakujemo, da bodo odločevalci in pristojni organi temeljito preiskali strelski napad na de Vriesa in vse druge nerazrešene napade na novinarje ter novinarjem in medijskim delavcem zagotovili čim večjo varnost pri opravljanju njihovega dela."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
