Alexander Wrabetz.
Nekdanji generalni direktor ORF Alexander Wrabetz, ki je s položaja odstopil decembra, je potrdil, da so takšne dogovore sklepali v času koalicije med konservativno Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in skrajnimi svobodnjaki (FPÖ). Kasneje pa je za Salzburger Nachrichten spregovoril tudi o podobnem dogovoru med trenutnimi partnerji ÖVP in Zelenimi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V okviru dogovorov so razdelili vodilne položaje na ORF. Trije so tako spadali pod vpliv ÖVP, dva pa v vplivno sfero manjših koalicijskih partneric.
Uredniki avstrijske radiotelevizije so v torek zahtevali konec takšnega ravnanja, ki so ga prakticirale že pretekle vlade. "ORF ni niti pomožni organ vlade niti organizacija blizu politike, v kateri bi bile stranke ali vlada upravičene odločati o zaposlenih," so sporočili.
Vsem mora biti jasno, da tajni dogovori škodujejo zaupanju v vlado
Avstrijske kolege so med drugim podprli v nemških medijih ARD, Deutschlandradio, DW in ZDF.
Dogovori glede ORF so del širše razprave o obstranskih dogovorih ob sklepanju koalicijske pogodbe, za katere so izvedeli mediji. Med drugim so se tako dogovarjali tudi o različnih vodilnih položajih na sodiščih, v bankah in na ravni EU. Večinoma gre za dogovore, pri katerih je sodeloval nekdanji kancler Sebastian Kurz.
Po razkritju dogovorov je Nehammer, ki je vodenje vlade prevzel decembra lani, obljubil, da z njim na čelu stranke ne bo takšnih dogovorov. "Z mano v prihodnjih vladah ne bo tajnih dogovorov zunanj vladnega programa," je povedal za časnik Kronen Zeitung.
Zagotovil je, da bo vlada odločala le še o položajih, za katere tudi ima to pristojnost, to pa bo potekalo javno in transparentno. "Vsem mora biti jasno, da tajni dogovori škodujejo zaupanju v vlado," je dodal.