V malezijski prestolnici Kuala Lumpur se je v ponedeljek pričel dvodnevni vrh Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean). 46. vrh, prvi od dveh vrhov združenja, ki bosta letos potekala v Maleziji, se osredotoča na številna ključna vprašanja, med katerimi je na prvem mestu bila trgovina. Države članice združenja Asean – med katere se uvrščajo dinamična vzhajajoča azijska gospodarstva, kot so Indonezija, Vietnam, Filipini in Tajska – so bile močno prizadete s tako imenovanimi vzajemnimi carinami, ki jih je na začetku aprila sprejel (in nato začasno odpravil) ameriški predsednik Donald Trump. Takoj po sprejetju in odpravi Trumpovih carin se je na turnejo po državah Aseana odpravil kitajski predsednik Xi Jinping, ki je spodbujal idejo "azijske družine" in pozival k regionalni enotnosti, s čimer se je poskušal zoperstaviti ameriškim pritiskom na države regije, naj omejijo trgovinske vezi s Pekingom.
Malezijski vrh bloka je pomemben za gostitelja premierja Anwarja Ibrahima, saj predstavlja priložnost za krepitev trgovinskih vezi v času, ko države z velikimi presežki z ZDA iščejo nove naložbene priložnosti v tujini. Na vrhu so prisotni kitajski premier Li Qiang, drugi uradnik komunistične nomenklature Kitajske, in voditelji držav bližnjevzhodnega Sveta za sodelovanje v Zalivu, medtem ko ZDA in EU niso zastopani.
Trgovino kot glavno vprašanje vrha Aseana identificira tudi politolog Alexander Purton, soustanovitelj organizacije Prague Geopolitical Collective, ki izpostavi trgovinski primanjkljaj izvozno usmerjenih jugovzhodno azijskih držav z ZDA. Slednje so aprila med drugim naznanile 49-odstotne carine na uvoz iz Kambodže, 46-odstotne carine na blago iz Vietnama in 36-odstotne carine na uvoz iz Tajske. Najnižje carine, in sicer 10-odstotne, je prejel Singapur.
Kitajska izkorišča trgovinsko negotovost
"Medtem ko je Bela hiša za 90 dni ustavila carine in uvedla le 10-odstotno splošno carino, se začetna panika, ki jo je povzročila napoved, ni umirila," ugotavlja Purton. "Poleg tega je naznanila, da se Washington očitno umika od prejšnjega dogovora blok+1, v okviru katerega je Asean postal četrti največji izvozni trg ZDA in peti največji dvosmerni trgovinski partner Washingtona. Ko ZDA stopnjujejo svojo trgovinsko vojno, se lahko Peking predstavlja kot zadnji branilec globalizacije in prostih trgov."
Peking in Asean sta leta 2002 vzpostavila območje proste trgovine in od takrat partnerstvo razširila tudi na strateško. "Medtem ko je bil Peking na začetku svojega odnosa z Aseanom odklonilen, je od takrat postal nosilec agende, kar bistveno spreminja azijsko regionalno varnostno arhitekturo. To je vse bolj zaskrbljujoče za države članice Asean, ki na enostranskost Pekinga gledajo z vse večjim prezirom," pove politolog Purton.
Nova partnerstva
Države Aseana zaradi čedalje bolj izolacionističnih ZDA iščejo nove partnerje. "Prisotnost Sveta za sodelovanje v Zalivu na dvodnevnem vrhu se lepo ujema z dolgoletno vlogo Malezije kot vozlišča med islamskim svetom in vzhodno Azijo, hkrati pa zagotavlja, da Kitajska ne bo edini potencialni glas v sobi, ko bo treba razpravljati o naložbah," pove Purton. "Vrh vidimo kot zelo dobro priložnost, da pokažemo, da je Malezija nevtralna država, ki želi trgovati z vsemi državami, ki želijo trgovati z nami," je novinarjem po poročanju Bloomberga povedal malezijski minister za komunikacije Fahmi Fadzil.
Tudi ostale države Aseana svojo srečo preizkušajo drugod. Indonezija je letos denimo postala polnopravna članica skupine držav Brics, ki jo vodita Rusija in Kitajska, Malezija, Vietnam in Tajska pa so dobile status držav partneric. Prejšnji teden sta Asean in Kitajska zaključila pogovore o nadgradnji pakta o prosti trgovini, ki vključuje poglavja o digitalnem in zelenem gospodarstvu ter malih in srednje velikih podjetjih, poročajo kitajski državni mediji.
"Državam članicam Sveta za sodelovanje v Zalivu Kitajska in članice Aseana, kot je Malezija, ponujajo priložnosti za naložbe v obnovljive vire energije, proizvodnjo polprevodnikov in kmetijske tehnologije. Končni rezultat je, da bo Kitajska sicer nekoliko omejena, vendar bo imela veliko koristi od širšega in globljega sodelovanja z Asean in Zalivom," ugotavlja politolog Purton.
"Svet za sodelovanje v Zalivu in Asean verjetno ne bodo podprli nobene neposredne kritike Združenih držav. Čeprav Washington morda ni idealen trgovinski partner, je njegova vloga pri ohranjanju regionalnega ravnovesja moči preveč pomembna," še pove Purton in omeni Južnokitajsko morje kot največje žarišče regije. Prav zaradi tega so se Vietnam in Filipini v zadnjih letih v odnosih približevali ZDA.
Preboj na področju državljanske vojne v Mjanmaru?
Pomemben vidik malezijskega zasedanja je tudi domnevni preboj na področju državljanske vojne v Mjanmaru, ki teče že četrto leto. Premier Ibrahim je namreč v ponedeljek pozdravil "pomembne" ukrepe za sodelovanje sprtih strani v Mjanmaru, navaja agencija Reuters.
V Mjanmaru od 1. februarja 2021 poteka uničujoča državljanska vojna, ki je po podatkih Združenih narodov razselila več kot 3,5 milijona ljudi. Državljanska vojna je v 55-milijonski državi izbruhnila po odstavitvi civilne vlade Nobelove nagrajenke Aung San Suu Kyi, kar je sprožilo prodemokratične proteste, ki so ob brutalnem zatrtju s strani vojaške hunte kmalu prerasli v večji upor in konflikt. Državljanska vojna v Mjanmaru velja za enega izmed najbolj kompleksnih konfliktov na svetu, saj se poleg vojske in prodemokratičnih aktivistov, znanih pod imenom Vlada narodne enotnosti, bori več kot 10 etničnih skupin, ki imajo lastne vojske.
"Premier Ibrahim je po pogovorih z vodstvom vojaške hunte in vlade narodne enotnosti po potresu prejšnji mesec poudaril pomen reševanja krize v Mjanmaru in s tem prestopil mejo tradicionalnega nevmešavanja združenja Asean, vendar je ohranil diplomatski ugled organizacije, zlasti po propadlem soglasju med sprtima stranema," je povedal poznavalec Purton in dodal, da se prizadevanja Malezije natančno odražajo tudi v prizadevanjih Kitajske v regiji, saj je Peking v zadnjih tednih gostil dve srečanji med sprtimi stranmi.
"Namen pogovorov je jasen, predvsem glede na to, kaj lahko Peking zaradi nenehnih nemirov v Mjanmaru izgubi: samo leta 2024 je Mjanmar Kitajski dobavil 44 tisoč ton redkih zemelj, kar je predstavljalo 57 odstotkov celotnega kitajskega uvoza redkih zemelj. Ob potresu prejšnji mesec se je izvoz na Kitajsko zmanjšal za 78 odstotkov," pove poznavalec.
Purton o morebitnemu končanju vojne v Mjanmaru izpostavi "mirovno dividendo", s katero bi združenje Asean "rešilo regionalno negotovost" in "končalo dolgotrajno begunsko krizo". "Gre tudi za vprašanje regionalne povezanosti bloka, saj če želijo države članice v prihodnosti ohraniti diplomatsko avtonomijo, je reševanje krize pod pogoji združenja Asean nujno. To bo morda zahtevalo ponoven razmislek o strukturi združenja, vendar se bo dolgoročno izplačalo. Kriza v Mjanmaru je kot taka priložnost za večje povezovanje ali razdruževanje," sklene.
