V Nemčiji štiri tedne po volitvah prižigajo koalicijo semaforja

Liberalni Svobodni demokrati (FDP) so v ponedeljek podprli dogovor svojega vodstva iz prejšnjega tedna o začetku uradnih koalicijskih pogajanj s socialdemokrati (SPD) in Zelenimi za novo nemško vladno koalicijo. Tej zavoljo strankarskih barv - SPD so rdeči, FDP rumeni in Zeleni kakopak zeleni - v Nemčiji rečejo semaforska. Na nedeljskem mini kongresu so medtem Zeleni že privolili v pogajanja, SPD je to storila minuli petek.

Po poročanju britanske tiskovne agencije Reuters naj bi se uradna pogajanja začela že jutri. Trajala bodo nekaj tednov s ciljem, da bi nova vlada prisegla do božiča. Semaforska koalicija bi bila prva tovrstna vlada na zvezni ravni v gospodarsko najmočnejši in najbolj obljudeni članici Evropske unije. Nazadnje so tri stranke Nemčijo vodile v petdesetih letih minulega stoletja. Kot kaže, se torej poslavlja črno-rdeča velika koalicija, torej med Krščanskodemokratsko unijo (CDU/CSU) z Angelo Merkel in SPD. Merklova po šestnajstih letih kanclerstva septembra ni več nastopila na zveznih parlamentarnih volitvah, saj se umika iz nemške politike.

Vodja FDP Christian Lindner je po dogovoru v svoji stranki sporočil, da se nova vlada ne bo "premaknila v levo, pač pa bo vlada sredine". Omenil pa je, da so med pogajalskimi stranmi velike razlike in bo zategadelj potrebna velika strpnost. Stranke so se vendarle preliminarno že strinjale, da pospešijo tako imenovani izhod iz premogovne energetske industrije že do leta 2030 in ne šele 2038 (zahteva Zelenih), se izognejo višjim davkom (zahteva FDP) in povišajo minimalno urno plačno postavko na 12 evrov (SPD). Pred strankami je trdo delo. Še posebej to, kako financirati pot Nemčije v brezogljično prihodnost, ne da bi zviševali davke ali se dodatno zadolževali, potem ko je javne finance že oklestila pandemija covida-19.

Kot rečeno je 70 delegatov stranke Zelenih že v nedeljo sprejelo začetek uradnih pogajanj. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA sta bila na strankarskem mini kongresu proti le dva, eden se je vzdržal. Sopredsednik Zelenih Robert Habeck je pred glasovanjem dejal, da je stranka tik pred tem, da drugič vstopi v nemško vlado. "Dejansko gre za to, da pišemo del zelene zgodovine," je poudaril. Druga sovoditeljica stranke in njena glavna kandidatka za kanclerko v predvolilni kampanji Annalena Baerbock pa je poudarila, da je bilo v omenjenih uvodnih pogovorih, ki so se končali v petek, storjenega veliko za to, da se segrevanje ozračja omeji na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Tudi ona je menila, da jih v koalicijskih pogajanjih čaka precej dela. Obljubila je še, da bo vsaj s strani Zelenih evropska zunanja politika v pogajanjih igrala pomembno vlogo.

Prvak nemških socialdemokratov (SPD) in aktualni finančni minister Olaf Scholz je pred začetkom uradnih pogajanj ocenil: "Je nek splošen občutek, da lahko naše tri stranke državi prinesejo nov začetek oziroma preboj." Besedilo, usklajeno na uvodnih pogovorih, je označil kot zelo dober rezultat, ki kaže, da je mogoče v Nemčiji oblikovati vlado, usmerjeno v zagotavljanje napredka. "Šlo bo za največji projekt industrijske modernizacije, kar jih je Nemčija izpeljala v zadnjih sto letih," je napovedal. V mislih je imel obsežno razširitev obnovljivih virov energije in čim hitrejšo odpoved fosilnim gorivom.

Odhajajoča kanclerka Angela Merkel je medtem tristrankarski dogovor označila kot "pomembno sporočilo drugim članicam EU". Kanclerski kandidat njene stranke Armin Laschet je na volitvah zadnjo septembrsko nedeljo pogorel, saj je zaostal za SPD (22,5 odstotka proti 26,4 odstotka). Vendar so tako Zeleni (14 odstotkov) kot FDP (8,7 odstotka) poudarili, da si vrat do CDU/CSU za morebitni obrat v prizadevanjih za novo vlado ne zapirajo. V primeru, seveda, da s SPD ne bi našli skupnega jezika.