Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da je povsem uničila Donbas in ga spremenila v pekel, poroča britanska mreža BBC. Območje te regije na vzhodu Ukrajine je trenutno središče najbolj intenzivnih bojev med ukrajinskimi in ruskimi silami. V svojem nočnem nagovoru iz Kijeva je Zelenski rusko vojsko tudi obtožil neprestanih napadov na regijo Odesa in na več mest v osrednji Ukrajini.
"Vse to nima in ne more imeti kakršnekoli vojaške razlage za Rusijo," je dodal. Zelenski je ob tem izrazil prepričanje, da gre za nameren poskus Rusov, da ubijejo karseda veliko Ukrajincev in uničijo čim več hiš, infrastrukture in podjetij.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v četrtek obtožilo Rusijo, da krepi svoje napade v Donbasu in onemogoča beg civilistom.
Donbas tvorita regiji Doneck in Lugansk, ki sta že od leta 2014 pod delnim nadzorom proruskih separatistov. Največji boji se trenutno bijejo za mesto Severodoneck, ki je še zadnji del regije Lugansk pod nadzorom ukrajinske vojske.
Odvetnik ruskega vojaka sodišče v Ukrajini pozval, naj ga oprostijo
Odvetnik 21-ruskega vojaka, ki mu v Kijevu sodijo za umor neoboroženega civilista, je v zaključnem nagovoru sodišče pozval, naj obtoženega oprostijo, četudi sam priznava očitani zločin. Odločitev sodišča v prvem primeru sojenja za vojne zločine med vojno v Ukrajini bo predvidoma znana v ponedeljek.
Tožilstvo za obtoženega vojaka Vadima Šišimarina zahteva dosmrtno kazen. Viktor Ovsianikov, odvetnik vojaka iz sibirske regije Irkutsk, je sodišče pozval k oprostitvi svojega klienta, rekoč da ni kriv naklepnega umora in vojnih zločinov, kar mu očita tožilstvo.
Kijev ukazal svojim borcem v Azovstalu, naj se prenehajo bojevati
Ukrajinska vojska je borcem, ki so še ostali v oblegani jeklarni Azovstal v južnoukrajinskem mestu Mariupolj, ukazala, naj se prenehajo bojevati, je danes sporočil poveljnik bataljona Azov Denis Prokopenko, ki je vodil enote, ujete v tovarni.
Prokopenko je povedal, da so zadnji ukrajinski borci dobili od Kijeva ukaz, da "prekinejo obrambo mesta", tega zadnjega zatočišča ukrajinskih sil v Mariupolju, ki je sicer pod popolnim nadzorom ruskih sil.
"Visoko vojaško poveljstvo je dalo ukaz, da je treba rešiti življenja vojakov naše garnizije in prenehati braniti mesto," je v videu, objavljenem na Telegramu, dejal Prokopenko.
Po njegovih besedah "teče postopek" za prenos ubitih borcev iz tovarne, kar je sedaj prednostna naloga. "Vedno smo vztrajali pri treh najpomembnejših pogojih za nas: civilisti, ranjenci in mrtvi," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Civilisti so že bili evakuirani iz podzemnih predorov jeklarne v okviru operacije pod vodstvom Združenih narodov, ranjeni borci pa so prav tako zapustili kompleks in prejeli pomoč. Sedaj so ostali le še "ubiti heroji".
"Zdaj upam, da bodo družine in vsa Ukrajina kmalu lahko pokopali svoje borce s častmi," je še dejal Prokopenko. Ukrajina upa, da bo lahko vojake iz Azovstala, ki so zdaj v ruskih rokah, zamenjala za ruske ujetnike.
Eden od vojakov bataljona Azov je na družbenih omrežjih objavil serijo fotografij uničene jeklarne, ko je zapustil kraj. "No, to je vse," je po odhodu iz tovarne zapisal Dmitro Kozacki, poroča britanski BBC. "Hvala za zavetje, Azovstal je kraj moje smrti in mojega življenja," je dodal.
Vojaki, ki so bili tedne pod obleganjem ruskih sil v industrijskem kompleksu Azovstal, so postali simbol odločnega odpora Ukrajine proti ruski invaziji.
Po navedbah Moskve se je od ponedeljka, ko sta strani dosegli dogovor o evakuaciji ranjenih vojakov iz Azovstala, predalo 1908 ukrajinskih borcev, ujetih v tovarni. Podobno številko je po poročanju BBC objavilo tudi britansko obrambno ministrstvo.
Iz Azovstala je bilo rešenih tudi 177 civilistov, med njimi 85 žensk in 47 otrok, je danes sporočil ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Tass.
Šišimarin je v sredo na sodišču priznal, da je 28. februarja v ukrajinski severovzhodni regiji Sumi s strelom iz avtomatske puške ubil neoboroženega civilista. Danes je dejal, da mu je za storjeno iskreno žal.
"Bil sem živčen glede tega, kar se je dogajalo. Nisem želel ubiti," je iz zastekljenega prostora za obtožence dejal Šišimarin.
V četrtek je ukrajinska tiskovna agencija Interfax poročala, da sta še dva ruska vojaka, ki jima sodijo v Ukrajini, priznala, da sta s topništvom streljala na civiliste.
Schröder bo zapustil nadzorni svet ruske naftne družbe Rosneft
Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder bo zapustil nadzorni svet ruske naftne družbe Rosneft, so danes sporočili iz koncerna. Schröder, ki je bil vodja nadzornega sveta, je sporočil, da ne more podaljšati mandata v tem organu, so še sporočili, drugih podrobnosti pa niso navedli.
Iz Rosnefta so sporočili, da sta Schröder in izvršni direktor Severnega toka 2 Matthias Warnig družbo obvestila, da je "nemogoče podaljšati njun mandat v nadzornem svetu".
78-letni Schröder je bil zaradi svojih povezav z Rusijo tarča ostrih kritik, med drugim zato, ker se po začetku ruske invazije na Ukrajino ni odrekel položajem v ruskih energetskih podjetjih. V Nemčiji je bil zaradi tega v četrtek ob del svojih privilegijev. Zapreti bo moral svojo pisarno v nemškem parlamentu. Evropski parlament pa je v četrtek z veliko večino podprl sankcije EU proti Schröderju zaradi njegovih poslovnih in političnih vezi z Rusijo. V izglasovani resoluciji so evropski poslanci Schröderja in tudi druge nekdanje evropske politike pozvali, naj odstopijo s položajev v ruskih podjetjih.
Schröder je bil kancler med letoma 1998 in 2005. Nato je prevzel položaje v ruskih energetskih podjetjih Rosneft in Gazprom ter pri plinovodih Severni tok 1 in 2. Kljub pozivom, tudi iz vrst vladajočih nemških socialdemokratov, naj se umakne s položajev v ruskih energetskih koncernih, se ni odrekel visokim, dobro plačanim položajem v teh podjetjih.
Evropska komisija Ukrajini izplačala 600 milijonov evrov makrofinančne pomoči
Evropska komisija je Ukrajini danes izplačala še 600 milijonov evrov iz naslova 1,2 milijarde evrov vrednega programa nujne makrofinančne pomoči. Ta finančna podpora Ukrajini bo pomagala odpraviti njeno hudo vrzel v financiranju, povezano z izjemnimi humanitarnimi in obrambnimi potrebami, so sporočili iz Bruslja.
Prvi obrok v višini 600 milijonov evrov iz paketa izredne makrofinančne pomoči je bil izplačan v dveh tranšah 11. in 18. marca. Od začetka ruske agresije je EU znatno okrepila svojo podporo in mobilizirala približno 4,1 milijarde evrov sredstev za podporo splošni gospodarski, socialni in finančni odpornosti Ukrajine.
"EU bo Ukrajini tudi v prihodnje zagotavljala kratkoročno finančno podporo, hkrati pa jo bo spremljala pri dolgoročni obnovi v skladu z načrti, objavljenimi v sredo. Ukrajina se bo ponovno postavila na noge kot demokratična in uspešna država," je ob tem dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Za takojšnji odziv pri reševanju finančne vrzeli, pa tudi za zagotovitev dolgoročnega okvira za obnovo Ukrajine, je Komisija 18. maja predvidela, da se Ukrajini v letu 2022 odobri dodatna makrofinančna pomoč v obliki posojil v višini do 9 milijard evrov.
Ta sredstva so Ukrajini zagotovljena v obliki dolgoročnih posojil pod zelo ugodnimi pogoji. Prispevajo k financiranju dela velike finančne vrzeli države, ki po ocenah mednarodnih finančnih institucij za drugo četrtletje leta 2022 znaša približno 14 milijard evrov.
Operacije makrofinančne pomoči so del širšega sodelovanja EU s sosednjimi državami in so namenjene kot izreden instrument EU za odzivanje na krize. Na voljo so državam v soseščini EU, ki imajo resne težave s plačilno bilanco.
