Spominske slovesnosti ob 28. obletnici genocida se je udeležilo več tisoč ljudi, tudi številni visoki politični predstavniki. Točno ob 12. uri so se oglasile sirene v Sarajevu, kjer se je v znak spomina za minuto ustavil ves promet.
Član predsedstva BiH Denis Bećirović je po poročanju sarajevskega portala Klix.ba v Potočarih izpostavil potrebo po negovanju spomina ter nasprotovanju kulturi laži in zanikanja genocida. Opozoril je, da "faktorji, ki so privedli do genocida, spet grozijo". "Poteka nepojmljiv napad na ustavno ureditev, napadeni so temelji daytonskega sporazuma. Poteka poskus uničenja BiH," je dejal.
V nedeljo sta namreč začela veljati sporna zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH v Republiki srbski, ki ju je podpisal predsednik te srbske entitete BiH Milorad Dodik. Zakona je sicer visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt že pred tem razveljavil. Dodik je tudi med tistimi, ki zanikajo genocid, in tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen "hud zločin".
Generalna direktorica za Evropo v službi za zunanje zadeve Evropske unije Angelina Eichhorst je v svojem imenu in imenu visokega predstavnika EU Josepa Borrella v Potočare prišla s sporočilom, da se kaj takšnega, kot je genocid v Srebrenici, ne sme nikoli več ponoviti niti se ne sme pozabiti. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt pa je poudaril, da je spominjanje na genocid v Srebrenici moralna dolžnost vseh, "sploh pa mednarodne skupnosti, ki pred 28 leti ni dala svojega prispevka k pravici".
Schmidt: "Spominjanje na genocid v Srebrenici je moralna dolžnost vseh, sploh pa mednarodne skupnosti, ki pred 28 leti ni dala svojega prispevka k pravici."
Srebrenica je bila namreč varovano območje Združenih narodov, nizozemske modre čelade, ki so delovale tam, pa so bile opremljene samo z lahkim orožjem. Srbske sile so brez njihovega nasprotovanja okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb prepeljale na območje pod nadzorom vojske BiH, nad moškimi pa izvedle pokol.
Schmidt je opozoril še na nevarnost zanikanja genocida v Srebrenici in pozval k pravni obravnavi tistih, ki ga zanikajo. Ob tem je napovedal, da bo v zakonodaji, ki jo je uvedel njegov predhodnik Valentin Inzko, najverjetneje razširil zakon o prepovedi zanikanja genocida. "Moramo razširiti zakonske odredbe, po katerih storilci vojnih zločinov, obsojeni storilci, ne bodo imeli pravice do javnih funkcij," je poudaril po poročanju portala Fokus.ba.
K temu, da se genocida v Srebrenici ne sme nikoli pozabiti, so pozvali tudi drugi udeleženci današnje slovesnosti. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v videosporočilu dejal tudi, da Turčija ne bo dovolila, da se ponovi kaj takšnega.
Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov od 11. do 19. julija 1995 v Srebrenici ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk.
Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. V Potočarih od leta 2002 vsako leto pokopavajo posmrtne ostanke identificiranih žrtev na osrednji spominski slovesnosti. S 30 žrtvami, ki so jih pokopali danes, bo v spominskem centru pokopanih skupno 6752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop izven centra.
