Timotej Milanov
Poleg omenjene legije, ki naj bi delovala kot del rednih vojaških enot pod poveljstvom ukrajinskih oblasti, so tam tudi borci z vprašljivimi nameni, pojasnjuje nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske in nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dr. Iztok Podbregar. "Obstajajo skupine avanturistov, ki so izkušeni v bojnih nalogah. Te velikokrat pridejo na vojno območje, kjer nato delujejo na lastno pest, kot neke vrste tolpe, brez koordinacije s pravo vojsko. Pri tem zasledujejo svoje parcialne cilje in povzročajo škodo." Po besedah Podbregarja se te skupine velikokrat "poplačajo" tudi s plenjenjem na vojnih žariščih. "To je čisti organizirani kriminal." Kot še pove, se tovrstne skupine velikokrat oblikujejo na območjih, kjer so v preteklosti divjale vojne, na primer v Čečeniji, Srbiji in na Hrvaškem. "Tudi v Sloveniji je že prišlo do novačenja določenih ljudi."
Tudi profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede dr. Maja Garb izpostavlja problematičnost teh skupin: "Vprašanje je, koliko si v njih sploh želijo nekega formalnega vodstva. Bojim se, da večinoma delujejo samostojno. Morda res vzpostavijo nek stik z redno vojsko, ki pa bi jih težko povsem vključila v svojo dejavnost."
Alojz Šteiner, še en nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske, pojasnjuje, da so v primeru vojn v Bosni in Hercegovini (BiH) ter na Kosovu tovrstne skupine delovale tudi usklajeno z vojskami: "Jim pa odrejajo bolj samostojne naloge, ki ne vključujejo sobojevanja z drugimi vojaškimi strukturami." V primeru BiH so bile, kot pravi Šteiner, nekatere od teh skupin plačane od različnih držav, nekatere pa so se same financirale: "Predvsem prostovoljci na srbski strani, ki so kot vikend bojevniki prihajali na bojišča. Ampak takšnih v Ukrajini ni." Tudi Šteiner poudarja, da prostovoljci delujejo na obeh straneh. "V primeru ruskih prostovoljcev gre tako za ljudi, ki so prišli v Ukrajino iz Rusije, kakor tudi za ljudi iz tistih delov Ukrajine, kjer živi ruska manjšina. Del prostovoljcev zagotovo spremlja premike ruske vojske, sploh tisti, ki izvajajo psihološki teror ali posebne akcije."
Vzpostavili spletno stran za mednarodno legijo
Ukrajinska vlada je vzpostavila tudi posebno spletno stran, na kateri se lahko prijavijo zainteresirani prostovoljci (fightforua.org), ki bi se želeli pridružiti mednarnodni legiji teritorialne obrambe Ukrajine. Na njej so navedeni kontaktni podatki, v primeru Slovenije podatki ukrajinskega veleposlaništva v Ljubljani, na katerem pa so nam pojasnili, da sami ne vpisujejo prostovoljcev, temveč se morajo ti prijaviti direktno pri pristojnih institucijah v Ukrajini. Prav tako ne razpolagajo s podatki, ali so v Ukrajini že prisotni prostovoljci iz Slovenije.
Na terenu tudi najemniki
Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva v Ukrajini delujejo tudi nekatere zasebne paravojaške najemniške enote, kakršna je ruska skupina Wagner Group. "Gre za profesionalce, usposobljene vojake, ki delujejo predvsem za plačnika, pri tem se ne ozirajo na druge cilje ali mednarodno humanitarno pravo," pravi Garbova, ki pojasnjuje, da take skupine z vladami, ki jih najemajo, sodelujejo na podlagi pogodbenega razmerja. "Kadar je plačnik država, lahko te skupine sodelujejo tudi z redno državno vojsko. V Afganistanu smo sicer videli primere, ko so nacionalne vojske zavračale sodelovanje z najemniki, ker so ti preprosto delovali po svojih pravilih. Recimo niso dovažali streliva, kadar je bilo to zanje nevarno, čeprav so ga na terenu potrebovali." Šteiner pove, da gre v treh primerih večinoma za zasebna vojaška podjetja, ki ponujajo svoje storitve vladam. "Te jim odredijo naloge in jih tudi plačajo, prav tako jim pomagajo pri oskrbi in evakuaciji. Nekdo jim namreč mora preskrbeti strelivo, hrano, jim zagotavljati zdravstveno oskrbo in jih konec koncev tudi pripeljati na bojišče." Podbregar pri tem izpostavlja, da so prej omenjene skupine prostih strelcev vseeno veliko bolj problematične od najemniških vojakov: "Ti lahko povzročijo nevarna dejanja, zaradi katerih nato marsikdaj uradne vojske v spopadu obtožujejo druga drugo. Tudi požar v upravnem objektu na območju jedrske elektrarne v Zaporožju naj bi bila po nekaterih informacijah povzročila ena takih skupin."
Naborniki manj motivirani za boj
V enotah ruske vojske naj bi po nekaterih navedbah delovali tudi naborniki, kar odpira še dodaten vidik vojne v Ukrajini. "Rusija trdi, da pošilja v Ukrajino samo poklicne vojake. A vojaški obvezniki so tudi rezervisti, tako da je možno, da bodo za izvajanje kakšnih nalog vključili tudi rezervo in obveznike. A bodo s tem znotraj Rusije sprožili odpor zoper vojno znotraj Rusije. To je izhod v sili, do katerega ne bi smelo priti," pravi Maja Garb. "Ruske enote so že ves čas sestavljene iz poklicnih pripadnikov in nabornikov. Zagotovo se te enote zdaj polnijo tudi s prostovoljci z območij, ki jih je zasedla ruska vojska. Pravijo, da bodo nabornike zaradi pritiska domače javnosti umaknili, s tem pa bodo pomembno razbili formirane enote. Sicer verjamem, da je več nabornikov v podpornih enotah vojske, predvsem v logistiki, manj pa v napadalnih enotah," pravi Alojz Šteiner, ki še pove, da se je tudi ob razpadu nekdanje Jugoslavije pokazalo, da so naborniki slabši borci z vidika tako imenovanega socialnega imperativa. "Nekomu, ki mora pod prisilo služiti vojaški rok, boš težje dopovedal, da se mora boriti za domovino. Katero koli. Pri najemniških vojakih je imperativ sodelovanja drugačen. Nekateri so celo plačani glede na uspeh, kar jih dodatno motivira. Gre torej na žalost za neko vrsto industrije ubijanja."
Kjer je vojna, so tudi prostovoljci in najemniki
Tako v primeru najemniških borcev kot prostovoljcev gre za stara fenomena, ki se pojavljata skozi celotno zgodovino oboroženih spopadov. Poleg že omenjenih primerov v vojni v BiH Garbova izpostavlja še primer jugoslovanskih prostovoljcev v španski državljanski vojski. "Veliko tega je bilo že v vojnah v Čečeniji, Iraku in Afganistanu pa tudi pri ruski zasedbi Krima," doda Šteiner. Podbregar opozarja, da je organizacija prostovoljcev postala precej lažja v času družbenih omrežij, kjer ti danes hitreje najdejo somišljenike. Takšne udeležence vojne je potem tudi veliko težje sankcionirati v primeru morebitnih vojnih zločinov. "Nekaj Slovencev je bilo v vojnah v Iraku in Afganistanu, pa ne vemo točno, kdo so, saj bi jih v nasprotnem primeru morali preganjati," pove Podbregar. "Če ne gre za regularne enote, je zanje težko uveljaviti določbe mednarodnega prava. V primeru vojne v BiH so sicer na sodišču končali tudi primeri, ko so paravojaške enote izvajale množična pobijanja. Je pa težko dokazati celoten obseg zločinov. Množično in sistematično vojaško delovanje je namreč lažje dokazati kot delovanje manjših skupin, ki posiljujejo, ustrahujejo in streljajo civiliste," pojasni Garbova. Veliko vprašanj odpira tudi vloga zloglasnega ukrajinskega bataljona Azov, nekoč neonacistične paravojaške skupine. "Čeprav je ta skupina samorekrutirana, pa je od leta 2015 del nacionalne garde Ukrajine. S tem je Ukrajina naredila napako, saj redna vojska ne bi smela vključevati skupin, ki jih ne more nadzorovati," meni Garbova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
