"Dosegli smo dogovor med Varšavo, Berlinom in Budimpešto!" je o sporu glede finančnega svežnja pomoči EU, težkega 1,824 bilijona evrov, sporočil podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Gowin. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je prepričano menil, da bo doseženi kompromis z nemškim predsedstvom Sveta EU potrdilo tudi preostalih 24 članic EU.
Ali bo dogovor na dvodnevnem vrhu EU v četrtek in petek zares sprejet, pa kljub poljskemu in tudi madžarskemu optimizmu ni zagotovljeno. Da naj bi bili le "še nekaj centimetrov od kompromisa", je v torek po sestanku s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim v Varšavi namreč že zatrdil tudi madžarski premier Viktor Orban.{infobox-quote_full}147180{/infobox-quote_full}
Niso za igrice
Dvom vnaša najprej to, da podrobnosti dogovora podpredsednik ni razkril. Prav tako (še) ni bilo potrditve s strani nemškega predsedstva. In najpomembnejše, nič ni bilo rečeno, da domnevni dogovor sprejemajo varčne države. Tako imenujejo najbolj goreče nasprotnice iliberalnih demokracij Madžarske in Poljske. Te jima mošnjičkov iz svežnja za denarno pomoč ob pandemiji novega koronavirusa in iz večletnega proračuna EU nočejo razvezati, če se ne uklonita pogoju spoštovanja vladavine prava. Poljska in Madžarska nasprotujeta pogojevanju, zategadelj blokirata sveženj in onemogočata, da bi denar dobile tudi v pandemiji najbolj prizadete članice.
Med državami, ki najbolj nasprotujejo madžarskim in poljskim igricam z vladavino prava, podrejanjem sodstva in medijev, kratenjem pravic manjšinam in drugim kršitvam demokratičnih procedur, so Nizozemska, Belgija in Luksemburg, pa vse tri skandinavske države, Danska, Švedska in Finska, tudi Avstrija. Nizozemska in Luksemburg sta že posvarila, da dogovor nikakor ne sme voditi v rahljanje mehanizma vladavine prava. Edina, ki je prek znamenitega pisma premiera Janeza Janše evropskim voditeljem pokazala nekakšno razumevanje za Budimpešto in Varšavo, je Slovenija. Pa čeprav je glasovala za pogojevanje svežnja.
Neuradno, piše slovenska tiskovna agencija STA, naj bi del besedila o mehanizmu vladavine prava po kompromisu ostal tak, kot je. A bi na željo Varšave dodali pojasnilo. Tako bi sankcije za kršitve prava smeli uveljaviti šele po odločitvi Sodišča EU. Okrepili bi tudi varovalko, ki omogoča državam, ki jim grozi začasna zaustavitev financiranja, da zaprosijo za preložitev razprave na vrhu EU.
Naš vir v Bruslju, blizu evropski diplomaciji, opozarja, da varčne države tudi na sestanku na ravni veleposlanikov gotovo ne mislijo popuščati. Medtem se je v torek iztekel tudi neformalni ultimat Madžarski in Poljski, da sprejmeta pogoje. Jezne pa so bile varčne države že, ker so iz Varšave prihajale zahteve, da bi vrh, ki bi odločal o pomoči, imeli prihodnji teden. To so ocenile kot poskus zavlačevanja. Z dvodnevnega vrha v Bruslju so že črtali nekaj točk, kot je brexit - britanski premier Boris Johnson je Bruselj obiskal že sinoči -, da bi se več in boljše posvetili vprašanjem covida-19.{infobox-gray}147179{/infobox-gray}
Alternativa se bliža
Naš sogovornik v Bruslju ne glede na vse optimistične novice iz Varšave, Budimpešte in tudi Berlina meni, da je EU vse bližje alternativnemu planu B. Torej, da preostalih 25 članic EU Madžarsko in Poljsko obide. Sklad za okrevanje ob pandemiji bi vzpostavile na podlagi medsebojne pogodbe o okrepljenem sodelovanju, odločitev o proračunu pa v okviru medvladnega sporazuma. Varčne države poudarjajo, da gre pri spoštovanju vladavine prava za temeljne vrednote EU. Dopuščanje erozije vladavine prava bi načelo same temelje povezave, vztrajajo. In to ni primerljivo s finančno krizo, ko so reševali banke zavoljo pomanjkljivega bančnega sistema.
Vrnimo se k pismu slovenskega premiera. V njem je Janša izrazil pripravljenost igrati posrednika med nasprotujočimi si stranmi. Nemška kanclerka Angela Merkel ga je vzela resno in ga je poklicala. Toda izkazalo se je, da Janša pravzaprav ni mislil resno. Kajti le dva dni pred vrhom je odpotoval na obisk v Izrael. In sploh ni našel časa, da pokliče drugo stran v sporu, torej varčne in hkrati najrazvitejše države v EU. To so opazili tudi v Bruslju in razočarano ugotovili, da je Janša pismo res pisal predvsem za notranjepolitično rabo. Da je s tem slovenska verodostojnost v evropskih diplomatskih krogih strmoglavila, ni treba poudarjati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
