Varšava škili mimo Bruslja

Poljski premier Mateusz Morawiecki je pohvalil odločitev ustavnega sodišča, da ima poljska ustava prednost pred evropsko zakonodajo, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Ne glede na to pa "mesto Poljske je in bo v družini evropskih držav", je sporočil in tako zanikal, da bi se država pripravljala na izstop iz Evropske unije (EU). Ne bodo pa drugorazredni, je dejal.

Tako menda delajo tudi drugi

Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller je po poročanju PAP pojasnil še, da je odločitev ustavnega sodišča specifična. Ne zadeva področij, kjer ima EU jasno zapisane pristojnosti v skladu s pogodbami. Dejal je, da gre za podobno odločitev, kot so jo videli tudi v drugih članicah EU: "Spomnimo, da so tudi v Nemčiji, Franciji, na Češkem, Danskem, v Španiji in mnogih drugih državah EU sodišča eksplicitno določila, da ima ustava prednost pred evropsko zakonodajo."

Poljsko ustavno sodišče je v četrtkovi razsodbi odločilo, da so nekatere določitve in sodne odločitve EU v nasprotju s poljsko ustavo, s tem pa so potrdili, da pravo EU v primeru navzkrižij nima prednosti pred nacionalnim pravom. Konkretno je šlo za določbe v evropskih dogovorih, s katerimi evropska komisija utemeljuje pravico do soodločanje pri vprašanjih, povezanih s pravno državo. Poljsko ustavno sodišče je sicer vprašanje primarnosti prava EU nad nacionalnim obravnavalo na zaprosilo premierja po tem, ko je Sodišče EU v Luksemburgu marca ugotovilo, da bi lahko postopek imenovanja poljskih vrhovnih sodnikov predstavljal kršitev prava EU. To je razburilo poljske poslance, ki so Sodišču EU očitali, da je preseglo pristojnosti in kršilo pogodbe EU. Sodišče EU je sicer končno odločitev prepustilo pristojnemu poljskemu sodišču. Odločitev poljskega sodišča bi lahko še dodatno otežila odnose med Varšavo in Brusljem. Gre za prvo tovrstno odločitev, ki pa bi lahko pod vprašaj postavila evropska sredstva na Poljskem in članstvo te države v povezavi, ocenjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Iskanje poti za nespoštovanje

Profesorico evropskega prava z mariborske Pravne fakultete Janjo Hojnik smo poprosili, naj nam razloži to vnovič vzniklo vprašanje glede primarnosti evropskega ali nacionalnega prava. "Menim, da drugače, kot da velja primarnost prava EU in kot smo vajeni zadnjih 60 let, ne more biti. Sodišče EU je povedalo, da je to edina pot, da se zagotovi enotna uporaba prava EU po državah članicah. Nekaj sodb sodišč iz drugih držav članic na to temo je bilo, a niso primerljive z zadnjo poljsko. Večinoma so ustavna sodišča drugih držav izražala bolj abstraktne pomisleke glede nadvlade prava EU nad nacionalnim. Nemško ustavno sodišče, denimo, v času, ko EU še ni imela razvitega sistema varstva človekovih pravic. Lani je nemško ustavno sodišče podvomilo o sodbi Sodišča EU, ki je potrdilo program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banka (ECB). Ta program je dejansko držal EU nad vodo v času gospodarske krize, po drugi strani pa je ustavno sporen. A v zadnjih mesecih je tudi nemško sodišče naredilo korake nazaj in se zavezalo k priznavanju avtoritete Sodišča EU in primarnosti prava EU. Nemško sodišče je torej želelo opozoriti na problem pristojnosti ECB na področju zadolževanja. Poljsko sodišče pa išče poti, da ne spoštuje prava EU, zato poljsko pravo postavlja hierarhično nad njega. Tako bi lahko poljska vlada lahko neomejeno spreminjala že uveljavljena pravna pravila," pojasnjuje sogovornica. Skoraj odveč je dodati, da obstaja še ena rešitev. Seveda, izstop Poljske iz EU. Polexit, torej.

Bruselj se zaklinja, da bo ubranil primarnost evropskega prava. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je nad odločitvijo na Poljskem "globoko zaskrbljena". "Naša prednostna naloga je zagotoviti, da so pravice poljskih državljanov zaščitene in da poljski državljani uživajo koristi, ki izhajajo iz članstva v EU, kot vsi drugi njeni državljani. Uporabili bomo vsa pooblastila, ki jih imamo na podlagi pogodb, da to zagotovimo," je bila odločna. Tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je zatrdil, da bo Bruselj uporabil vsa orodja, da zagotovi primarnost evropskega prava na Poljskem, saj je "primarnost evropskega prava nad nacionalnim pravom in zavezujoča narava odločitev evropskih sodišč v srcu EU".

Kaj lahko EU sploh še stori?

Kaj torej evropska komisija lahko to stori, še vprašamo profesorico: "Evropska komisija je varuh prava EU in ima nalogo v takšnih primerih ukrepati. Pot je takšna, da pošlje uradna opozorila Poljski in jo pozove k odpravi kršitev prava EU. Če to ne bo zadostovalo, lahko sproži tožbo proti Poljski pred Sodiščem EU v Luksemburgu. To sodišče lahko Poljski naloži tudi denarno kazen, enkraten znesek za nazaj od nastanka kršitve prava EU, ter periodično kazen za naprej, dokler kršitev ne bo odpravljena. Poljska pa bo potem presojala, kakšno taktiko bo zavzela."

Profesor za evropsko pravo z Nove univerze v Ljubljani Matej Avbelj pa odgovarja takole: "Evropsko pravo ni nad nacionalnim. Vendar pa tudi nacionalno pravo ni nad evropskim. Ker EU ni federalna država, gre za odnos prirejenosti in ne nadrejenosti. Pravo EU je v razmerju do nacionalnega prava primarno. To pomeni, da ima v primeru konflikta med pravom EU in nacionalnim pravom pravo EU prednost pri uporabi pred nacionalnimi predpisi. Nacionalno sodišče in vsi državni organi morajo v primeru konflikta uporabljati pravo EU, vse dokler EU spoštuje človekove pravice, je demokratična in deluje v mejah svojih pristojnosti. Točno to piše tudi v 3. a-členu slovenske ustave, kamor smo to prekopirali iz sodne prakse nemškega ustavnega sodišča."

Avbelj v zvezi s poljskimi opravičili, da niso storili nič drugega kot nekatere članice pred njimi, denimo Nemčija, pojasnjuje: "Res je nemško ustavno sodišče - podobno je bilo v večini drugih držav, ki jih omenjajo - skozi celo zgodovino pogojevalo načelo primarnosti prava EU, ki ga je razvilo Sodišče EU. Ko EU sploh še ni varovala človekovih pravic, njeno pravo pa je bilo razglašeno za primarno, je nemško ustavno sodišče reklo, da prava EU ne bo spoštovalo, dokler ne bo to varovalo človekovih pravic. Enako je veljalo za demokracijo in spoštovanje pristojnosti. To je tako imenovana doktrina 'so lange' (dokler). Z njo je nemško ustavno sodišče konstruktivno sililo pravo EU, sodišče in države članice, da so v pogodbah izboljšali pravne standarde ustavne demokracije." Avbelj dodaja, da poljsko ustavno sodišče po izrecni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) sploh ni zakonito sestavljeno: "Torej ne gre za neodvisni, zakoniti tribunal. V njegovi odločitvi ni nič konstruktivnega, samo zanikanje primarnosti in s tem avtonomnosti pravnega reda EU. To pa je povsem destruktivno ravnanje, ki sesuva pravni red EU in k njemu ničesar ne prispeva."

Ko evropske sodbe ne prepričajo ...

In kaj zdaj preostane Bruslju? Avbelj: "Evropska komisija lahko sproži tožbo zaradi nespoštovanja prava EU pred Sodiščem EU. Poljsko lahko doleti finančna kazen, če nove sodbe Sodišča EU ne bi spoštovala. Evropska komisija, ki je skrbnik programa Next Generation Europe, bo na Poljsko vršila tudi politični pritisk. Ta bo prišel brez dvoma od evropske pravne stroke in lahko pričakujemo, da povsem enoglasno, ker gre za samo pravno bistvo EU. Prav tako se bodo strogo odzvale druge države članice EU, ki jim ni vseeno, če je ena od držav prosti jezdec. Medtem ko druge pravo EU spoštujejo, Poljaki delajo po svoje. To ne bo šlo. Poljska se je dejansko sama ujela v veliko past." Na koncu Avbelj še spomni, da smo podoben škandal, resda v odnosu do (ESČP), imeli tudi že v Sloveniji. Vrhovno sodišče v Ljubljani je sporočilo, da ne bo spoštovalo sodb ESČP, češ da ga ne prepričajo. Šlo je za pravico do poštenega sojenja podjetju Pro plus. Leta 2018 je nato Slovenija morala podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov.

Vodja poljske opozicije in nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je po poročanju nemškega konservativnega dnevnika Frankfurter Allgemmeine Zeitung za nocoj Poljake zavoljo sporne odločitve ustavnega sodišča pozval k demonstracijam v središču Varšave. Iz vladajoče stranke Zakon in pravičnost, ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski, pa so sporočili, da EU "nima kaj govoriti" o sodstvu in se nima pravice vpletati v določene sfere poljskega življenja, piše nemška tiskovna agencija DPA.