Srbi menijo, da je Rusija najpomembnejši partner Srbije, najboljše mnenje med svetovnimi voditelji pa imajo o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, je pokazala raziskava srbskega raziskovalnega centra Demostat. Štiri petine jih nasprotuje sankcijam proti Rusiji, več kot polovica pa bi jih na referendumu glasovala proti vstopu Srbije v EU.
Večina za ohranitev nevtralne drže
Rusijo kot najpomembnejšega zunanjepolitičnega partnerja in kot državo, ki je najbližje Srbiji, vidi 40 odstotkov vprašanih, je pokazala raziskava Demostata z naslovom Zunanjepolitična usmerjenost državljanov Srbije, v kateri so sodelovali 1203 anketiranci. O Putinu ima najboljše mnenje med svetovnimi voditelji 45 odstotkov vprašanih. Odgovornost za stanje v Ukrajini 66 odstotkov anketirancev pripisuje Natu, 80 odstotkov pa jih nasprotuje temu, da bi se Srbija pridružila sankcijam zahoda proti Rusiji. Za sankcije je bilo le devet odstotkov vprašanih, preostalih 11 odstotkov pa je ostalo nevtralnih. Štiri petine vprašanih je prepričanih tudi, da bi Srbija za vsako ceno morala ohraniti svojo nevtralno držo.
Drugi najpomembnejši zunanjepolitični partner Srbije po mnenju 30 odstotkov vprašanih je Evropska unija. Približno tretjina jih meni, da bi Srbija morala uskladiti svojo zunanjo politiko z EU, 56 odstotkov pa, da ji tega ni treba storiti. Na morebitnem referendumu, na katerem bi državljani glasovali o vstopu Srbije v EU, bi 51 odstotkov vprašanih glasovalo proti, 34 odstotkov pa za.
Zaupanje političnim voditeljem
Političnim voditeljem v Srbiji zaupa 73 odstotkov vprašanih, 27 odstotkov pa ne. Med političnimi voditelji glede na izkazano zaupanje prevladuje predsednik Aleksandar Vučić, ki mu zaupa 46 odstotkov vprašanih. Enak odstotek vprašanih bi za Vučića glasoval, če bi bile v nedeljo volitve, 48 odstotkov pa bi jih volilo njegovo stranko SNS.
"Odnos in mnenje javnosti do vstopa Srbije v EU je enak kot odnos vlade in njenih medijev do EU," je ugotovil vodja raziskave, sociolog Srećko Mihailović. "Odnos državljanov do EU je pod pritiskom 'genetskih' čustev, ki so vgrajena v zgodovini tega naroda, ter pod pritiskom vladne oz. Vučićeve politike in politike medijev, ki so pod nadzorom oblasti, pa tudi pod pritiskom politike velikega dela opozicije in dela intelektualne elite," je še zapisal v raziskavi.
"V podtekstu politike najdemo stališča: 'Mi hočemo EU, ampak pod našimi pogoji' ali 'Mi hočemo EU, ampak tako da pri nas ničesar ne spremenimo' ali 'Če nas hočete, smo tu, takšni, kot smo'. Če strnemo, izpade nekako tako, da mi sprejemamo Evropsko unijo na naš Balkan, ne pa oni nas v Evropo," je sklenil Mihailović.
