Življenje v grških begunskih taboriščih je vse težje.
Politične odločitve grške vlade so po mnenju številnih humanitarnih društev ustvarile nevzdržno situacijo, v kateri se begunci že več mesecev trudijo, da ne bi umrli od lakote. "Nepredstavljivo je, da so danes ljudje v Grčiji lačni," pravi Martha Roussou iz Mednarodnega odbora za reševanje (IRC). "Niso sami krivi, da so v Grčiji približno 40 odstotkom beguncem v taboriščih, kar je 6000 ljudem, zavrnili dostop do osnovnih sredstev za preživetje zaradi odločitve desnosredinske vlade, da ne bodo zagotavljali hrane za tiste, ki niso več v azilnem postopku." Med lačnimi begunci je zelo veliko otrok, mladih in ranljivih. "Učitelji v lokalnih šolah pravijo, da prihajajo otroci k pouku lačni in da niso pojedli niti najmanjšega obroka, s katerim bi preživeli dan," so pri IRC zapisali v svoji izjavi. Čeprav je v taboriščih na celinski Grčiji registriranih 16.559 beguncev, so nove pogodbe o preskrbi s hrano sklenili s samo 10.213 ljudmi, so še razkrili.
Okoli 40 odstotkom beguncem v taboriščih so zavrnili dostop do osnovnih sredstev za preživetje
Kar 33 humanitarnih organizacij za pomoč je prvič sprožilo alarm že lani oktobra, ko so v odprtem pismu, naslovljenem na grške in evropske politike, zahtevali, da se hrana zagotovi vsem v taboriščih, ne glede na njihov pravni status. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je odgovorila, da so grške oblasti že večkrat pozvali, naj zagotovijo, da bodo vsi prejeli hrano in druge potrebščine.
Grško ministrstvo za migracije medtem odločno zavrača vse namige o lakoti v taboriščih. Manos Logothetis, ki nadzoruje sprejem beguncev, je obtožbe označil za neumnost. "Če je v tej državi deset lačnih beguncev, bom odstopil," je dejal. "Če bi bilo to res, bi imeli nemire in proteste. Vsak teden se pogovarjamo s komisarko EU in pomirili smo jo, da s hrano ni težav in da jo prejmejo prav vsi." A v pisni izjavi je grško ministrstvo poudarilo, da so po grški in evropski zakonodaji samo tisti, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, upravičeni do materialnih dobrin. Skupine za pravice beguncev po poročanju britanskega časnika The Guardian pojasnjujejo, da so za težave kriva tudi prevelika pričakovanja beguncev, ki so v skladu z zakonodajo, uveljavljeno lani, hitro prepuščeni sami sebi, pri tem pa se ugodnosti, vključno z denarno pomočjo in hrano, prekinejo po 30 dneh. A v družbi, kjer je zelo malo podpore za integracijo in veliko težav pri iskanju dela, je preživetje pogosto nemogoče, zato se jih veliko vrne v taborišče.
Tudi odločitev Turčije, da ne bo sprejela zavrnjenih prosilcev za azil, ni v pomoč. Država od marca 2020, ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan spodbudil na tisoče prosilcev za azil, da vstopijo v EU preko Grčije, noče sprejeti beguncev, kar je sprožilo krizo na meji, ta pa je še dodatno poslabšala napete odnose. Afganistancem, Sircem, Somalcem, Pakistancem in Bangladeševcem je tako od junija onemogočena pravica, da zaprosijo za status begunca, saj v Atenah trdijo, da bi morali zaprositi zanj v Turčiji. "To je ustvarilo situacijo, ko jih je na tisoče v taboriščih ostalo brez hrane in drugih osnovnih pravic," pojasnjuje Minos Mouzourakis, pravnik pri migrantski solidarnostni skupini v Atenah. "Popolnoma jasno je, da je lakota v Grčiji neposredna posledica zavestnih političnih odločitev vlade."
