Najbogatejši zemljan Jeff Bezos, ustanovitelj podjetja Amazon, je ameriški vesoljski agenciji Nasa zagotovil, da je pripravljen vložiti dve milijardi dolarjev (približno 1,7 milijarde evrov), če njegovo podjetje Blue Origin izbere kot drugega proizvajalca za izgradnjo lunarnega pristajalnika. Aprila letos je Nasa namreč presenetila z izbiro podjetja Spacex v lasti ameriškega bogataša Elona Muska in z njim za razvoj in gradnjo pristajalnika podpisala pogodbo, vredno 2,9 milijarde dolarjev oziroma 2,5 milijarde evrov. Šlo je za precej nenavadno odločitev, saj je agencija doslej vedno izbrala vsaj dva ponudnika, a tokrat je morala spremeniti pristop zaradi omejenih sredstev. Ameriški kongresniki so ji namreč za projekt odobrili le 850 milijonov dolarjev (720 milijonov evrov) namesto želenih 3,3 milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov).
Dolgih 49 let je že minilo od zadnjega pristanka človeka na Luni
Iz Nase so takrat sporočili, da so Spacex med drugim izbrali zato, ker ima podjetje izkušnje z misijami v orbiti, pri odločitvi pa naj bi bila znatno vlogo igrala tudi cena, ki je bila z naskokom najnižja med zadnjimi tremi natečajniki. Vesoljska agencija si obeta, da bodo lahko astronavti s pomočjo Spacexovega plovila Starship ponovno stopili na površje Meseca že leta 2024, poroča britanski BBC. Za zdaj zadnje človeške stopinje na njem sicer pripadajo Eugenu Cernanu in Harrisonu Schmittu, ki sta na Luni pristala leta 1972 v okviru misije Apollo 17.
Bezos je v pismu, naslovljenem na Nasinega administratorja Billa Nelsona, zapisal: "Blue Origin se bo za premostitev proračunskega primanjkljaja programa za izgradnjo pristajalnega sistema Human Landing System (HLS) odrekel vsem plačilom v letošnjem in naslednjih dveh proračunskih letih vlade v skupni vrednosti dveh milijard dolarjev, če lahko delo nemudoma nadaljujemo. Ne ponujamo le odloga plačila, temveč trajno oprostitev obveznosti."
Blue Origin se je za realizacijo tega projekta povezal še z ameriškimi podjetji Lockheed Martin, Northrop Grumman in Draper. Svoje pristajalno plovilo, ki po videzu spominja na lunarni modul, s katerim sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin leta 1969 kot prva človeka pristala na Luni, so poimenovali Blue Moon. Bezos v pismu navaja, da so se pri razvoju Blue Moona zgledovali prav po preizkušeni zasnovi pristajalnikov Apollo, katere velika prednost je varnost. Poleg tega poudarja, da za pogon uporablja vodik, kar naj bi sovpadalo z načrti Nase. Ta želi namreč vodo, ki je v obliki ledu na Luninih polih, deliti na vodik in kisik ter ju utekočiniti, zato da se lahko uporabljata kot gorivo za vesoljska plovila.
Muskova raketa Starship, ki lahko navpično pristaja in vzleta, je po zasnovi precej bolj ambiciozna od tekmecev, za pogon pa uporablja metan. Nasa je v izjavi sicer oba pristajalnika s tehnične plati ocenila kot "sprejemljiva", a je podjetje Spacex prejelo boljšo oceno z vidika upravljanja projekta.
Bezos je zaradi razpleta vložil pritožbo, češ da je Nasa v zadnjem hipu spremenila pogoje, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da je malo verjetno, da bo Urad za vladno odgovornost ZDA ugodil ugovoroma Blue Origina in tretjega finalista natečaja, družbe Dynetics.
