Manj kot pol ure ob uvodu videokonference voditeljev Evropske unije, posvečene usklajevanju boja proti pandemiji novega koronavirusa, je bilo, kot se je dalo razbrati po sporočilih iz Bruslja, posvečene žgoči temi, ki je v zadnjih dneh razburjala EU: napovedi Madžarske in Poljske, da bosta z vetom blokirali sprejetje 1824 milijard evrov težkega svežnja za okrevanje in sedemletnega proračuna EU, ker nista zadovoljni s pogojevanjem izplačil s spoštovanjem prava. Vse kaže, da sta vladi v Budimpešti in Varšavi ostali na enem bregu, ostalih 25 članic EU pa na drugem. Četudi se je glede na torkovo pismo Janeza Janše zdelo, da je Slovenija nekje vmes. Razprava je bila tako osredotočena na testiranje in medsebojno priznavanje testov, cepiva in cepljenje ter ukrepanje za preprečitev tretjega vala. Evropska komisija je dan pred zasedanjem predlagala priporočilo glede uporabe hitrih antigenskih testov.{infobox-quote_full}145202{/infobox-quote_full}
Ob tem pa velja opozoriti, da so v te začetne slabe pol ure govorili le redki. Kot so poročali dopisniki iz Bruslja, so se poleg predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in nemške kanclerke Angele Merkel, saj Nemčija ta čas predseduje Svetu EU, oglasili le še trije premierji: madžarski Viktor Orban, poljski Mateusz Morawiecki in slovenski Janez Janša. Podrobnosti do sklepa redakcije še niso bile znane. Neuradno je bilo po poročanju STA slišati, da naj bi bila Janševa sporočila podobna kot v njegovem pismu voditeljem članic in institucij EU, da naj bi podprl sprejetje dogovora in da je izpostavil pomen enotnosti. Dejal naj bi bil tudi, da si je treba vzeti še nekaj časa, da bodo lahko vse članice podprle dogovor. Je pa bilo že prej jasno, da se Madžarska in Poljska ne nameravata ukloniti "diktatu in izsiljevanju EU", kot sami vidita pogojevanje izplačil s spoštovanjem vladavine prava. Uradna Budimpešta je nekaj ur pred začetkom vrha EU potrdila, da vztraja pri blokadi svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo. "Če se vprašanje glasi, ali bo premier Viktor Orban vložil veto, je odgovor ne, saj ga je že vložil," je dejal šef premierjevega kabineta Gergely Gulyas. Spodnji dom poljskega parlamenta pa je podprl vladno namero o vložitvi veta.
Se je pa Janez Janša v teh dneh znašel v ospredju poročanja nemških medijev. Mnogi so poročali, sklicujoč se na neuradne, a zanesljive vire, da je bila nemška kanclerka Angela Merkel ob Janševem pismu najmanj "nezadovoljna". Ugledni konservativni časnik Frankfurter Allgemeine Zaitung je tako zapisal, da se je Janša v sporu v EPP glede izključitve stranke Fidesz pogosto postavil na stran madžarskega premierja Orbana. Zdaj imajo njegove poteze še večjo težo, ker od pomladi znova vodi vlado, je opozoril FAZ in dodal, da je Orbanov veto na ključna dela svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo obudil razpravo o izključitvi Fidesza.
Evropski voditelji so v neformalnih pogovorih menda ves dan tuhtali, kako razrešiti nastalo situacijo. Pri tem sta krožili dve neuradni različici: po prvi bi lahko poljsko in madžarsko blokado zaobšli z odvzemom glasovalnih pravic, ki ga dopušča 7. člen Pogodbe o EU. Obe državi sta že v postopku po tem členu, ker da obstajajo tveganja kršitve temeljnih načel EU. Po drugi pa naj bi sprejeli finančni sveženj za okrevanje brez Madžarske in Poljske - z medvladno pogodbo 25 držav članic.
