Vladimir Prebilič o Buči, ki je ni več: V Ukrajini je veljala za eno najbolj prodornih občin

Morda premalo znano dejstvo je, da je Kočevje v partnerskem stiku z ukrajinsko Bučo v programu U-Lead oziroma Mostovi zaupanja. Tudi prvi slovenski tovornjak nujne humanitarne pomoči za Ukrajino je med drugim šel v oblegano Bučo in v Kijev, kjer so že bili nastanjeni tudi begunci iz Buče. Mimogrede, o drugem tovornjaku slovenske pomoči, ki smo ga spremljali do ukrajinskega mesta Hust v Zakarpatju, smo pisali v Večeru prejšnji teden. Zamisel za to pomoč dvajsetih slovenskih partnerskih občin v programu U-Lead za Ukrajino, ki se je znašla v vojni, in nekaterih podjetij je bila zamisel kočevskega župana Vladimirja Prebiliča.

Te dni so svet preplavile strašne fotografije domnevnih ruskih grozodejstev nad civilisti v Buči. V začetku tedna je župan Buče Anatolij Fedoruk nastopil na ameriški televiziji CNN in povedal, da to, kar doživlja Ukrajina ob vojaškem napadu sosednje Rusije, ni denacifikacija, kot je zatrdil ruski predsednik Vladimir Putin, pač pa dehumanizacija. Kajti ko so se ruske zasedbene enote umaknile iz Buče - predmestja kakšnih 40 kilometrov oddaljene ukrajinske prestolnice Kijev - oziroma sta jih od tam pregnali ukrajinska vojska in teritorialna obramba, ki sta jih ustavila na njihovem motoriziranem pohodu na prestolnico, so odkrili srhljive podobe. Na ulicah so ležala trupla pobitih civilistov, odkrili so tudi več množičnih grobov, preživeli pa pričajo o mučenjih in surovih posilstvih. Ruska stran sicer zanika, da bi bili njeni vojaki vpleteni v te vojne zločine, in zatrjujejo, da so Ukrajinci vse skupaj zrežirali sami.

Buča je bila napredna, prodorna

Pogovarjali smo se s kočevskim županom Prebiličem in ga prosili, da nam pove kaj več o tem, kako je pred vojno potekalo partnersko sodelovanje po površini največje slovenske občine s 17 tisoč prebivalci z ukrajinskim mestom Buča, ki je pred vojno imelo 30 tisoč prebivalcev. V zadnjem skoraj mesecu in pol je iz Buče in okoliških naselij po nekaterih podatkih pobegnilo okoli 90 odstotkov ljudi, pobitih naj bi do sedaj odkrili že blizu 500.

"Z županom Buče Anatolijem Fedorukom sem se prvič srečal pred tremi leti, ko sem na povabilo programa U-Lead, ki ga financirajo donatorji iz Nemčije, Švedske, Danske, Litve in tudi iz Slovenije, predstavljal izkušnje s področja učinkovitega upravljanja občine in prostorskega načrtovanja. Občina Buča, ki je predmestje večmilijonskega Kijeva, je imela velik interes za sodelovanje z nami. Buča je v Ukrajini veljala za eno najbolj prodornih občin. To se je lepo ujelo z dejstvom, da smo tudi mi v občini Kočevje prejemniki nagrade Zlati kamen, ki ga podeljujejo najbolj prodorni občini v Sloveniji. Izmenjava izkušenj je bila nato zaustavljena zaradi covida-19. Vendar sem izkušnje s pandemijo lahko znova začel prenašati, žal zgolj po virtualni poti, saj obisk Ukrajine zavoljo zdravstvenih okoliščin ni bil mogoč. Kočevska občina, spomnili se boste, je bila v Sloveniji najbolj vzorna pri omejevanju okužb, pri izvedbi cepljenja in pri pomoči lokalnemu gospodarstvu. V Kočevju in Buči smo se takrat veliko naučili eden od drugega," razlaga naš sogovornik o lepi preteklosti.

Več kot polovica hiš popolnoma uničenih

Zadnjič je župan Prebilič Bučo obiskal novembra lani: "Skupina slovenskih županov je obiskala svoje ukrajinske partnerske občine, da bi pripravila skupne razvojne projekte ob pomoči Evropske unije. Tedaj si nismo mogli niti v najhujši mori predstavljati, da bo to zadnji obisk v mestih, ki jih danes praktično ni več," se z grenkobo spominja Prebilič.

Župan Kočevja nadaljuje: "Z Anatolijem sva prve dni ruske vojaške agresije še uspela ohraniti stike. Nato je bil ranjen ob naporih organiziranja obrambe mesta in stik je bil prekinjen. Kljub temu sem imel možnost vsaj deloma ohraniti komunikacijo z direktorjem občinske uprave Tarasom. Ob njegovem velikem trudu smo iz Slovenije dostavili prvi tovornjak pomoči, ki ga omenjate, v tedaj že oblegano Bučo. Mesto, ki je veljalo za vzorno urejeno, je bilo privlačno za številne prebivalce Kijeva, ki so se preseljevali prav v to občino, da bi bili bližje naravi. Vendar Buča danes praktično ne obstaja več. Več kot polovica hiš je popolnoma uničenih, prav tako je uničena vsa pomembna infrastruktura, mi je te dni poročal Taras Šapravski. Ker je prav v občini Buča tudi Hostomelj, ki velja za bazno letališče transportnih letal Antonov, je bilo ob napadih uničeno največje letalo na svetu Antonov 225 Mrija. Tega sem obiskal oziroma videl ob pomoči kolega Anatolija."

Potrebne bodo milijarde evrov

Župan Kočevja je tudi priznani obramboslovec. Zato ga vprašamo, čemu je Buča izkusila takšno barbarstvo in divjanje, ki gotovo nima nič z doseganjem vojaških ciljev: "Da, priče smo odkrivanju obsežnih vojnih zločinov ruske vojske, ki je za sabo pustila stotine pobitih civilistov. Domnevam, da je to maščevanje za izjemno veliko število uničenih ruskih tankov, samohodne artilerije in lahkih oklepnikov. Te akcije so izvajali tako pripadniki oboroženih sil Ukrajine kot pripadniki njene teritorialne obrambe. Ukrajincem so protioklepno orožje dostavile evropske države. Župan Anatolij si je medtem že opomogel in ponovno stopil na čelo ne samo obrambe mesta, temveč so v Buči že začeli rekonstrukcijo. V Ukrajini bodo po vojni potrebovali za milijarde evrov vlaganj, saj je zdajšnja škoda, ki jo je povzročila Rusija, po mnenju številnih presegla več kot tisoč milijard evrov. Mi bomo še naprej pomagali in pošiljali pomoč v Bučo, saj se zavedamo, da se pravi prijatelj izkaže v stiski. Samo želim si, da bi bilo vsega konec in bi se z Anatolijem ponovno dobila na način, kot sva se razšla pred pol leta: z objemom na nogometni tekmi kijevskega Dinama z Benfico."