Vojislav Bercko
Varnostni svet Združenih narodov je bil vse doslej neodločen in nežen. Za razliko od štiriletne vojne v Bosni in Hercegovini ni sprejemal kaj dosti neučinkovitih resolucij - pustil je, da vojna v Siriji, ki se je začela pred natanko desetimi leti, traja in traja. Razlog za pasivnost svetovnih diplomatov je na dlani: v tej vojni se ne tolčejo samo uporniki, ki so se v imenu svoboščin ali ideologije uprli režimu 55-letnega predsednika Bašarja Al Asada, temveč so se vmešale velesile. Najprej, v imenu boja proti skrajnim islamistom, ki jih krivijo za teroristične napade 11. septembra 2001, so bile to Združene države Amerike, potem pa še dosti bolj aktivno Rusija in Turčija.
Asad, po poklicu dentist, šolan v Veliki Britaniji, po desetletju konflikta ostaja na oblasti in se bo poleti na predsedniških volitvah potegoval za četrti mandat. To mu je omogočila tudi razdeljena opozicija, ki ji v vseh teh letih ni uspelo ponuditi kredibilne politične alternative. V zadnjih letih so se prizadevanja za rešitev konflikta pod okriljem ZN osredotočila na odbor - v njem so enakopravno zastopani režim, opozicija in civilna družba -, ki naj bi na novo napisal sirsko ustavo, vendar do zdaj ni dosegel nikakršnega napredka.
Vojna v Siriji je po uradnih podatkih doslej terjala okoli 387 tisoč življenj, a številke bi lahko bile še višje. Nihče ne ve natančno. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce je iz države na tuje, zlasti v sosednje države Turčijo, Libanon in Jordanijo, pa tudi proti Evropi, zbežalo skoraj 5,6 milijona ljudi. Poleg tega je znotraj države razseljenih še 6,7 milijona ljudi, številni med njimi živijo v taboriščih. Okoli 13,4 milijona Sircev potrebuje humanitarno pomoč. V državi je pred izbruhom nasilja živelo okoli 22 milijonov ljudi, za dežele te regije je vladalo precejšnje blagostanje.
Toda Asad, ki je bil pred šestimi leti skoraj dobesedno na kolenih in je nadzoroval le dobro tretjino ozemlja, si je s pomočjo ruskih sil nazaj priboril več kot 60 odstotkov sirskega ozemlja, na katerem živi več kot 13 milijonov ljudi. Okoli 2,9 milijona ljudi živi na severozahodu države v pokrajini Idlib, ki je v rokah bolj ali manj zmernih džihadistov in z njimi povezanih uporniških skupin. Približno 2,6 milijona ljudi živi na območjih pod nadzorom Kurdov na severovzhodu Sirije, okoli 1,3 milijona ljudi pa živi na severu države, ki ga nadzorujejo turške sile in njihovi sirski zavezniki.
Po ocenah strokovnjakov je desetletna vojna povzročila za 1200 milijard dolarjev gospodarske škode. Sirija je izgubila 91,5 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje nafte in plina. Svetovni program za hrano ocenjuje, da si 12,4 milijona Sircev le stežka zagotovi dovolj hrane za vsak dan. Z lakoto se sooča več kot 60 odstotkov sirskih otrok. Po ocenah ZN v ekstremni revščini živi dva milijona Sircev.
Toda zmagovalci so drugje. Rusija si je zagotovila letalska in predvsem pomorska oporišča, ki ji poleg negotove Bosporske ožine pomenijo edini izhod na Sredozemsko morje. Turčija je v treh ofenzivah zavzela velik del sirskega ozemlja. In skoraj gotovo je, da se od tam obe državi še dolgo ne bosta umaknili. Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan lahko torej mirno spita. Tudi v Washingtonu so zadovoljni, teroristični mreži Al Kaida in Islamska država, ki sta sejali strah in trepet, praktično ne obstajata več.
