Ukrajinska vojska bo morda prisiljena v umik iz mesta Severodoneck na vzhodu države, je danes dejal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj.
"Možno je, da se bomo morali umakniti na bolj utrjene položaje," je v televizijskem pogovoru dejal Hajdaj. Pravi, da se nihče ne bo odpovedal Severodonecku, tudi če se bodo ukrajinske sile umaknile. Pojasnil je, da v mestu, ki je pred rusko invazijo imelo približno 100.000 prebivalcev, potekajo siloviti spopadi in da se ukrajinske sile borijo za vsak centimeter ozemlja.
Strateško pomembno mesto je namreč sedaj v središču ruske ofenzive, potem ko so bile ruske sile v začetni fazi invazije pregnane iz drugih delov Ukrajine. Osvojitev Severodonecka bi ruskim enotam olajšala nadaljnji prodor globlje v vzhodno regijo Donbas.
Ruski minister: Od začetka vojne zajetih 6500 ukrajinskih vojakov
V Kijev so v torek pripeljali trupla nekaterih ukrajinskih borcev, ki so bili ubiti pri obrambi ključnega jugovzhodnega pristaniškega mesta Mariupol, so sporočile družine vojakov. Po njihovih besedah je šlo za del izmenjave z Rusijo, pri čemer je vsaka stran prejela 160 trupel.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je povedal, da je bilo med vojno zajetih 6500 ukrajinskih vojakov, ruska tiskovna agencija Tass pa je pozno v torek poročala, da je bilo več kot 1000 ukrajinskih vojnih ujetnikov in tujih borcev, ki so jih ruske sile zajele v Mariupolu, deportiranih v Rusijo, kjer jih čakajo sodni postopki. Ukrajinska stran tega ni potrdila, je pa pred tem predsednik Zelenski dejal, da Rusija zadržuje več kot 2500 branilcev jeklarne Azovstal, med katere spadajo tudi mejna straža, policija in teritorialna obramba.
V zadnjem videonagovoru ukrajinski predsednik opozarja še, da bo zaradi okrepljene ruske agresije naslednja zima najtežja od vseh, odkar je Ukrajina samostojna.
Ukrajinske sile so v zadnjih 24 urah vsaj štirikrat napadle ruske položaje na jugu države, je povedal tiskovni predstavnik regionalne vojaške uprave v Odesi Sergej Bratčuk. V napadu naj bi bilo uničenih nekaj ruske vojaške opreme in več skladišč streliva.
Ponoči so se v Odesi oglasile sirene, vendar o zračnih napadih niso poročali. Rusija občasno izvaja napade na mesto, vendar je tarča predvsem infrastruktura, kot so mostovi in ceste. Ukrajinske oblasti navajajo tudi, da ruska vojska kopiči svoje ladje v Črnem morju z namenom vzpostavitve nadzora nad morjem.
Uber pomaga dostavljati pomoč po Ukrajini
Svetovni program za hrano (WFP) je sporočil, da se je povezal z ameriškim prevoznim podjetjem Uber, s katerim bodo dostavljali pomoč ljudem v ukrajinskih mestih in v krajih, ki so za večje tovornjake težko dostopni.
"Prek platforme podjetja Uber lahko dostavimo hrano ljudem, ki jo nujno potrebujejo. Različno velike pošiljke hrane lahko dostavljamo z različnimi vozili in jih spremljamo na poti do cilja," so sporočili iz WFP.
S pomočjo Uberja so že že razdelil hrano v mestu Dnipro, dostave pa potekajo tudi v Kijevu, Lvovu, Vinici in Černivcih.
Izvršni direktor podjetja Uber Dara Khosrowshahi je povedal, da podjetje zagotavlja brezplačen dostop do svoje platforme. "Z uporabo naše tehnologije lahko WFP zdaj načrtuje, pošilja, spremlja in upravlja dostave z mrežo avtomobilov in majhnih kombijev do ciljev, oddaljenih do 100 kilometrov od skladišč WFP po vsej državi."
Zelenski: Samo pridobitev celotnega ukrajinskega ozemlja pomeni našo zmago
Zmaga za Ukrajino pomeni ponovno pridobitev celotnega ukrajinskega ozemlja, tudi tistega, ki so ga pred začetkom invazije nadzirale ruske oblasti, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal za časnik Financial Times. Čeprav meni, da bo zmaga dosežena na bojišču, pa še vedno ostaja odprt za pogajanja.
Medtem ko so se ZDA, Velika Britanija in Nemčija nedavno zavezale, da bodo Ukrajini zagotovile najsodobnejšo vojaško opremo, vključno s protiletalskimi raketami in radarskimi sistemi, so v Kijevu vseeno izrazili razočaranje nad dolgotrajnostjo dobav orožja z Zahoda. Pri tem je Zelenski poudaril, da Ukrajina potrebuje trajno podporo Zahoda, zlasti pri hitri dobavi težkega orožja. "Pri opremi smo slabši in zato nismo sposobni napredovati. Brez orožja bomo imeli le še več izgub," je dodal.
Bivša nemška kanclerka: Nimam se za kaj opravičevati
Bivša nemška kanclerka Angela Merkel je v torek zvečer v prvem velikem intervjuju, odkar je kanclerski položaj pred pol leta prepustila Olafu Scholzu, branila svojo politiko do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Za vojno v Ukrajini se ne krivi in se nima za kaj opravičevati, je zatrdila.
V intervjuju, ki je potekal na odru slovitega berlinskega gledališča Berliner Ensemble in ga je prenašala javna televizija ARD, je Merklova zagovarjala sankcije, ki jih je EU uvedla proti Rusiji leta 2014. Branila je tudi vlogo Nemčije v mirovnem procesu iz Minska, ki naj bi končal nasilje na vzhodu Ukrajine. Pravi, da sta mirovna sporazuma iz Minska Ukrajini dala čas, da se razvije kot država in okrepi svojo vojsko.
"Trudila sem se dovolj. A na veliko žalost mi ni uspelo," je izjavila. In da "diplomacija ni napačna samo zato, ker ni delovala". Je pa tudi priznala, da ni nikoli verjela, da je mogoče Putina pridobiti z obljubami trgovine. "Vojaško odvračanje je edini jezik, ki ga razume," je dejala. Putin da ji je že zdavnaj jasno povedal, da je bil propad Sovjetske zveze "najhujši dogodek 20. stoletja".
Leta 2008 je bila proti vključevanju Ukrajine in tudi Gruzije v Nato. Kot je pojasnila, je želela preprečiti eskalacijo z Rusijo, in ker Ukrajina sama na ta korak ni bila pripravljena. "To ni bila Ukrajina, kot jo poznamo danes. To ni bila stabilna država, bila je globoko politično razklana, vodili so jo oligarhi in pestila jo je sistemska korupcija," je pojasnila. Obenem je bila prepričana, da Putin tega ne bi kar dovolil, ampak bi to zanj pomenilo "vojno napoved".
Do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je omenjeno odločitev Nemčije leta 2008 označil kot "napačno presojo", bivša nemška kanclerka čuti "veliko spoštovanje". Občuduje "pogum in strast", s katerima se Ukrajinci borijo za svojo državo.
Kot je poudarila, sta Evropa in Rusija sosedi, ki se ne moreta ignorirati, ampak preprosto morata "najti način, kako sobivati kljub vsem razlikam".
Rusko invazijo na Ukrajino je označila kot "ne le nesprejemljivo, ampak tudi veliko napako Rusije". "To je objektivna kršitev vseh mednarodnih pravil in sploh vsega, kar nam v Evropi omogoča, da živimo v miru. Če začnemo brskati nazaj skozi stoletja in se prepirati o tem, kateri košček ozemlja bi moral pripadati komu, bomo imeli le še vojno," je ocenila.
Ruske oblasti so v torek sporočile, da so njihove sile kljub silovitemu ukrajinskemu odporu v regiji Donbas prevzele popoln nadzor nad stanovanjskimi soseskami v mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine. Zelenski je v svojem rednem videonagovoru to trditev zavrnil in dejal, da se razmere na fronti v zadnjih 24 urah niso bistveno spremenile. Poročal je tudi, da se v okolici Severodonecka, Lisičanska in Popasne nadaljujejo boji, in dodal, da so okupatorji presenečeni nad silovitim odporom ukrajinskih sil.
Kaj bo z žitom v ukrajinskih pristaniščih?
Rusija je pripravljena "v sodelovanju s turškimi kolegi" zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč, je po srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem ponovil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Odgovornost za nastalo situacijo je znova pripisal Kijevu in tako dal vedeti, da večjega preboja še ni na vidiku.
Ministra sta danes v Ankari govorila o trenutno enem najbolj perečih vprašanj na svetu - možnostih za odpravo ruske blokade ukrajinskih pristanišč in obnovo izvoza velikih zalog hrane na čelu z več kot 20 milijoni ton žit, ki so obtičale v ukrajinskih silosih. Če rešitve ne bo, grozi globalno pomanjkanje hrane, s tem pa eksplozija cen hrane in lakota. Rusija in Ukrajina zagotavljata skoraj tretjino globalnih zalog žita.
Gre za enega redkih obiskov vodje ruske diplomacije v tujini v zadnjem času, saj so se odnosi Moskve z velikim delom sveta zaradi invazije v Ukrajini močno ohladili. Sankcije Zahoda sodelavcem ruskega voditelja Vladimirja Putina potovanja zelo otežujejo ali celo onemogočajo tudi iz povsem logističnih in praktičnih vidikov.
Uradna Ankara sodeluje v pogajanjih med Ukrajino, Rusijo in Združenimi narodi glede dogovora, ki bi omogočil vzpostavitev pomorskih koridorjev in obnovo izvoza iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Turški obrambni minister Hulusi Akar je v torek dejal, da so v pogajanjih zaznali "bistveni napredek". Ob obisku Lavrova naj bi le še dorekli zadnje tehnične podrobnosti in dogovor uradno potrdili ...
Hrana je postala del "kremeljskega arzenala terorja", je danes v Evropskem parlamentu izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Plenarno zasedanje v Strasbourgu je nagovoril tudi predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Štefančuk ter pozval, naj še naprej podpirajo Ukrajino na njeni poti približevanja EU.
Von der Leynova je poudarila, da se mora Evropska unija upreti ruskim dezinformacijam, ki krivdo za prehransko krizo pripisujejo zahodnim sankcijam.
