Pomanjkanje cepiv, je možno povečati proizvodnjo?
Da.
Eden od načinov za odpravo tega problema je povečanje zmogljivosti s sodelovanjem s konkurenti. Na primer, francoska farmacevtska družba Sanofi je napovedala, da bo proizvedla več kot 100 milijonov odmerkov cepiva Pfizer/BioNtech. Sanofijeve obstoječe proizvodne zmogljivosti bodo zato uporabljene, čeprav njeno lastna cepivo proti covidu-19 zamuja. Takšno "sodelovanje" - hkratna konkurenca in sodelovanje - v dobavnih verigah ni nič nenavadnega.
Drugi način za krepitev proizvodnje je uporaba regionalnih oskrbovalnih verig za izdelavo in distribucijo cepiv, pri čemer vsaka služi samo določenim delom sveta. Če se ne zanašamo na samo eno dobavno verigo, povečuje splošno odpornost; če gre v eni dobavni verigi kaj narobe, lahko druge še vedno delujejo. Širjenje proizvodnje po vsem svetu - kar je storila AstraZeneca - pomeni tudi lažji dostop do ustreznih prostorov in usposobljenega osebja.
Vendar je ta strategija zdaj v središču nestrinjanja z EU. EU predlaga, da se primanjkljaj izdelka v belgijski tovarni AstraZeneca nadomesti z razdeljevanjem doz, proizvedenih v Združenem kraljestvu. Toda to bi pomenilo nezmožnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti do Britanije.
Lahko v prihodnje pričakujemo še cepiva drugih proizvajalcev?
Da.
Države EU, tudi Slovenija, računajo predvsem na ameriškega proizvajalca Johnson & Johnson, ki je izdelal cepivo, s katerim se je treba cepiti samo enkrat. Po neuradnih informacijah pa naj bi sredi februarja pri Evropski agenciji za zdravila (Ema) zaprosil za pogojno dovoljenje za promet s cepivom v Evropski uniji. Cepivo je osnovano na enem odmerku adenovirusa, ki je prilagojen tako, da se ne more več množiti v kombinaciji z delom novega koronavirusa. Enako tehnologijo je Johnson & Johnson uporabil pri cepivu proti eboli. To cepivo se hrani pri temperaturi med dvema in osmimi stopinjami Celzija, na ta način pa ostane stabilno najmanj tri mesece. Prav to je tudi njegova logistična prednost pred cepivoma Pfizerja in Moderne, ki sta cepivi mRNK in ju je treba hraniti pri zelo nizki temperaturi.
Ali v EU ni možno cepiti z ruskimi in kitajskimi cepivi?
Ni res.
Madžarska je postala prva članica Evropske unije, ki je odobrila kitajsko cepivo Sinopharm, v petek pa je sklenila pogodbo za nakup pet milijonov odmerkov tega cepiva. Teden dni pred tem je postala prva članica EU, ki je kupila rusko cepivo Sputnik V. Premier Orban je dejal, da je vlada spremljala cepljenje s kitajskim cepivom v sosednji Srbiji.
Madžarska zdravniška zbornica (MOK) je sicer opozorila, da bi morala Budimpešta še naprej "pregledno upoštevati pravila o varnosti zdravil in trženje izdelkov odobriti šele po pregledu, ki spoštuje pravila Evropske agencije za zdravila", a ko so skušali novinarji pridobiti razlago, zbornice ni bilo mogoče dobiti za nadaljnje pripombe, vlada je zavrnila takojšnje komentarje, poroča britanski Guardian.
Evropska agencija za zdravila (EMA) mora sicer licencirati cepiva, preden jih je mogoče uporabiti v katerikoli državi EU, vendar lahko države članice začasno odobrijo izdelke po nujnem postopku. Madžarski Nacionalni inštitut za farmacijo in prehrano je že izdal šestmesečno dovoljenje za cepivo Sputnik, ki bi ga lahko podaljšali še za šest mesecev. Sputnik je zdaj registriran v dvanajstih državah zunaj Rusije, vključno z Argentino, Venezuelo in Turkmenistanom. Moskovski zaveznici Belorusija in Srbija sta bili edini evropski državi, ki sta cepivo izdali pred Madžarsko.
Se pa tudi odnos EU do ruskega cepiva spreminja, nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da je ponudila podporo pri razvoju Sputnika in da bo, če ga bo odobrila EMA, mogoče govoriti o skupni proizvodnji ali uporabi. Ruske oblasti so v začetku tega tedna pri EMA zaprosile za registracijo v EU.
Ali cepivo proti covidu-19 povzroča neplodnost?
Ne.
Teorija o vplivu cepiv na plodnost žensk temelji na zaznanih podobnostih med proteinom koronavirusa, s katerim se pripne na gostiteljsko celico - ta je ključni del virusa, na katerega ciljajo cepiva - in beljakovino, ki jo najdemo v posteljici, imenovano sincitin-1. To je pripeljalo do neutemeljene teorije, da protitelesa proti beljakovinam spike napadejo sincitin-1 in preprečijo njegovo pomembno vlogo v posteljici.
A v resnici podobnost med beljakovinami ne zadostuje, da bi lahko povzročala resne skrbi. Vse beljakovine so sestavljene iz dolgih nizov posameznih gradnikov, imenovanih aminokisline. SARS-CoV-2, virus, ki povzroča covid-19, je sestavljen iz skoraj 10.000 aminokislin, od tega jih približno 1300 sestavlja spike protein. Sincitin-1 je sestavljen iz približno 540 aminokislin. Glede na to, da obstaja le 20 različnih vrst aminokislin, ni presenetljivo, da ima veliko, veliko beljakovin podobnosti. A da nastanejo beljakovine, se ti dolgi nizi aminokislin zložijo tako, da tvorijo 3D-strukturo. Da bi protitelesa sincitin-1 pomotoma prepoznala kot SARS-CoV-2, bi moralo biti v teh strukturah dovolj podobnosti aminokislin (kar pa ni) in kritične aminokisline bi bilo treba združiti v molekulo 3D na dovolj podoben in dostopen način (kar pa niso).
Ali se Britanska različica virusa širi hitreje in je bolj smrtonosna?
Ni potrjeno.
Svetovalna skupina za nevarnosti novih in nastajajočih groženj respiratornih virusov (NERVTAG) britanske vlade je nedavno sestavila poročilo, ki podrobno opisuje potencialno povečano resnost britanske različice B.1.1.7. Kot navajajo, pa so zaključki na tej stopnji mešani.
Nekatere študije niso odkrile razlik v smrtnosti ali celo hospitalizaciji med novo ali staro različico. Drugi pa so ugotovili približno 30-odstotno povečanje umrljivosti - to so navedli britanska vlada in njeni glavni svetovalci. Toda za zdaj študije na noben način niso popolne, pri čemer NERVTAG navaja, da ima ugotavljanje smrtnosti več omejitev, vključno z lastnimi pristranskostmi in majhnim vzorcem smrtnih primerov.
Na tej stopnji spet preprosto nimamo dovolj podatkov, da bi lahko trdno sklepali o smrtnosti britanske različice B.1.1.7 ali katere druge, ki jo trenutno poznamo, vključno z južnoafriško ali brazilsko varianto. Kar zadeva britansko različico, bi lahko preprosto ta varianta virusa okužila več ljudi in s tem povzročila več smrtnih primerov. Tudi hitrejše širjenje še ni popolnoma potrjeno. Lahko bi šlo le za enega superprenašalca, ki je okužil več ljudi, ti pa so kasneje raznesli novo različico po državi. Poleg tega je pri pojavu novih mutacij običajno, da so sprva uspešnejše od "starih" različic.
Izrael je cepil že skoraj polovico svoje populacije. Ali se lahko od njega kaj naučimo?
Ne nujno.
Med najuspešnejšimi državami pri cepljenju prebivalstva je Izrael, ki je po zadnjih podatkih s prvim odmerkom cepil že 48 odstotkov svoje devetmilijonske populacije. Cilj države je do konca maja 2021 cepiti 80 odstotkov prebivalstva. Zakaj je Izrael tako uspešen?
Izraelska vlada se je s podjetjem Pfizer dogovorila za pospešen dostop do cepiva Pfizer/BioNTech v zameno za anonimne podatke o starosti, spolu in demografskih podatkih cepljenih ljudi. To omogoča dejstvo, da ima Izrael univerzalen zdravstveni sistem in ima vsaka oseba digitaliziran zdravstveni karton. Država ima tudi zdravstveno infrastrukturo in logistiko za dostavo cepiv. Posel s Pfizerjem je sprožil tudi vprašanja varovanja zasebnosti, saj so podatke delili z zasebnimi podjetji, ki ustvarjajo dobiček, brez izrecnega soglasja, informacije o 140.000 bolnikih s covidom-19 so brez dovoljenja posredovali tudi izraelski varnostni agenciji Shin Bet.
Drugi vidik je plačana cena. Vse podrobnosti posla niso na voljo, ampak poročila kažejo, da je država prednostni dostop do cepiva dobila zaradi visoke cene, ki jo je plačala za cepivo. Izraelsko stališče je, da je skupna cena, plačana za cepiva, veliko nižja od stroška blokade države, zato je vredna plačila. Takšno politiko si lahko privoščijo le majhne države z veliko denarja.
Medtem ko judovski naseljenci prejemajo cepivo, ga Palestinci na okupiranih ozemljih ne. Izraelsko stališče je, da je za to odgovorna palestinska oblast. Toda četrta ženevska konvencija, ki zajema nadzor nad epidemijami in nalezljivimi boleznimi, nedvomno pomeni, da ta dolžnost pade na Izrael kot okupatorsko državo.
Viri: EMA, WHO, The Conversation
Obiščite spletno stran brez oglasov.
