Vojislav Bercko
Lahko srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti prebijeta večletno popolno blokado v odnosih med državama in ju potegneta korak bližje Evropi? Odgovor na to vprašanje naj bi dalo današnje srečanje v Bruslju, ko bo na mizi osnutek tako imenovanega francosko-nemškega predloga o normalizaciji odnosov med državama. Pri tem sta državnika, ki se odkrito ne marata in sta se doslej pod prisilo EU neposredno srečala trikrat, pred težko odločitvijo: če predlogu prikimata, jima bo opozicija doma skočila v hrbet in obraz, če tega ne storita, tvegata težke politične, ekonomske in finančne posledice z ustavitvijo priliva evropske pomoči in zahodnih investicij.
Zadržani optimizem
Srečanje, za katerega se že dolgo pripravljajo bruseljski in washingtonski diplomati s politiko korenčka in palice, gotovo ne bo prineslo hipnega preboja in tega nihče niti ne pričakuje. V Bruslju tako previdno opozarjajo, da pričakujejo, da sprejmeta francosko-nemški predlog kot načela, izhodišče za celovito, pravno obvezujoče urejanje odnosov, in da ugotovijo, kako to storiti v naslednjih nekaj mesecih. Iz Beograda in Prištine sicer prihajajo impulzi, da bosta srbski in kosovski voditelj načeloma sprejela predlog, a pri tem oba postavila rdeče črte, ki jih ne mislita prestopiti. Pri Srbiji je to ideja o kakršnemkoli priznanju Kosova, na drugi strani pa zadržki glede formiranja pred desetletjem dorečene Skupnosti srbskih občin na severu Kosova v tedanji obliki. Kurti ima zaslombo v tem, da je o tem večkrat odločalo kosovsko ustavno sodišče in skupnost v osnovni zamisli označilo za neustavno.
Glavni mediator med državama, posebni evropski odposlanec Miroslav Lajčak, je zadržano optimističen. "V zadnjem času sta predsednik Vučić januarja, premier Kurti pa februarja dejala, da sprejemata ta predlog. Od naših partnerjev pričakujemo, da uradno in javno sprejmeta ta predlog in da se pogovarjamo o njegovi implementaciji, kar je cilj našega ponedeljkovega srečanja," je v nedavnem intervjuju za srbsko tiskovno agencijo Tanjug povedal Lajčak. "Načrt, za katerega verjamem, da ga bomo sprejeli, bo postal zavezujoč za obe strani. Ne gre za začasni sporazum, sledil bo proces celovite normalizacije, ki se bo končal s podpisom celovitega sporazuma pred vstopom Srbije in Kosova v Evropsko unijo," je še povedal posebni odposlanec EU. Ob tem pa zažugal: "Zavrnitev tega predloga bi pomenila zavrnitev normalizacije odnosov in evropske poti. Na to bi se odzvale ZDA, mednarodna skupnost in EU, ne želim govoriti o negativnih posledicah."
De facto medsebojno priznanje
Uradno besedilo predloga v enajstih točkah še ni znano, vseeno pa v javnost nenehno curljajo domnevne podrobnosti. Za Srbijo je najbolj sporna točka, da preneha blokirati vstop Kosova v mednarodne organizacije z Združenimi narodi na čelu, na kar Vučić, tako vsaj prepričuje domačo javnost, ne bo pristal. Oziroma bo morebitni pristanek interpretiral tako, da bo politično preživel. Zahodni diplomati pri tem obujajo spomine na čase hladne vojne, ko Zahodna Nemčija ni priznavala svoje vzhodne komunistične sosede, a je pri vstopu v mednarodne organizacije ni ovirala. Predlog sicer predvideva de facto (ne pa tudi pravnoformalno) medsebojno priznanje med Srbijo in Kosovom, je povedal neimenovani evropski uradnik. Strani bi medsebojno priznali ustrezne dokumente in nacionalne simbole. Upoštevali bi načela glede suverenih pravic držav, spoštovanja neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločbe. Predlog predvideva tudi to, da Srbija ne bi nasprotovala članstvu Kosova v mednarodnih organizacijah, in medsebojno podporo pri vključevanju v Evropsko unijo.
Kosovo se bo znašlo pred težkim priznanjem realnosti, to je formiranjem Skupnosti srbskih občin, določenim v bruseljskih sporazumih iz let 2013 in 2015. Prej citirani visoki uradnik unije je poudaril, da je vzpostavitev skupnosti del predloga in da se tega ne sme pogojevati, prav tako pa ne sme biti pogoj za izpolnjevanje drugih delov načrta. Uradni Beograd zahteva takojšnjo vzpostavitev, Priština pa zavlačuje, četudi je Kurti nedavno to prvič načelno sprejel kot temo pogovorov. To je točka, pri kateri vztraja tudi uradni Washington, ki si poleg Ukrajine ne želi še enega kriznega žarišča.
