Vučićeva sprememba srbske ustave zavoljo EU

V Srbiji gredo v nedeljo na referendum, ki zadeva spremembe - pomembne tudi za približevanje največje zahodnobalkanske države Evropski uniji (EU) - v ustavi in pravosodju. S predlaganimi spremembami naj bi namreč dosegli izključitev vpliva politike oziroma vlade in parlamenta, to je skupščine, na sodno vejo oblasti. Od uradnega Beograda je prav to že leta 2007 zahtevala Beneška komisija, strokovno telo Sveta Evrope.

Tudi po mnenju številnih srbskih pravnih strokovnjakov je srbska ustava iz leta 2006 uvedla prevelik vpliv zakonodajne in izvršne oblasti na izbiro in poklicno pot sodnikov ter tožilcev, kot piše tudi beograjski dnevnik Danas. Časnik je te dni v nadaljevanjih objavljal tako imenovani vodnik skozi referendum, saj se v predvolilno kampanjo vse do zadnjega niso vključevali ne iz pozicije ne iz opozicije. Šele pred kakšnimi tremi dnevi je vladi uspelo v poštne nabiralnike poslati letak o tem, kako pomembno naj bi bilo, da se državljani referenduma udeležijo.

Vendarle korak naprej

Da nam pojasni to čudno situacijo, smo z Večera poklicali profesorja z beograjske Fakultete političnih ved Dušana Spasojevića. Profesor pravi takole: "Res je, kampanje za ali proti sploh ni bilo. Razen zadnjih pozivov vlade na letakih in v spotih nacionalne televizije RTS in še to zgolj o tem, naj se referenduma udeležimo. Po mojem mnenju sprememba ustave v zadevah pravosodja še ni dovolj globoka, za nameček pa ostajajo določene podrobnosti, milo rečeno, nejasne. Vseeno ocenjujem, da so predlagane spremembe korak naprej. Proti glasovanju za referendumsko vprašanje trdno ostaja opozicija srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zbrana okoli predsednika Stranke svoboda in pravica (SSP) Dragana Đilasa. Srbska opozicija že leta bojkotira vse oblastne institucije. Pri čemer globljih ali vsakokratnih razlogov niti več ne razlaga posebej, razen da ponavlja, kako so bile tudi zadnje parlamentarne volitve pred dvema letoma nelegitimne in njih kampanja neenakopravna. Vse, kar so pred referendumom k svoji običajni kritiki dodali, je, da predlagane spremembe ustave za pravo demokracijo niso zadosti korenite. Skrajno desna opozicija na čelu z Dveri in drugimi pa je v svojem zavračanju referenduma šla celo v take nebuloze, da naj bi pozitiven izid pomenil priznanje Kosova in Metohije kot neodvisne države. To je po mojem totalno neutemeljeno. Še huje od tega pa je, da ljudje niti ne vedo, o čem bodo jutri v resnici glasovali. Mnogi namreč mislijo, da o prepovedi rudnika litija na zahodu Srbije pri Loznici. Spričo tega so namreč pred nekaj tedni zgodili siloviti protesti po vsej državi in predsednik Vučić se je tukaj prvič uklonil."

Opozicijsko poenotenje za naravo

Povejmo, da je opozicija, poenotena okoli naravovarstvenih skupin, silovito protestirala proti odprtju rudnika litija v lasti britansko-avstralske družbe Rio Tinto lani pozno jeseni. Blokirali so številne prometnice. Z barikad so jih nasilno preganjali neidentificirani huligani in ne, če že, policija. A Vučić je pred novim letom pristal na njihove zahteve in tudi v predrugačenje sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Prvotno sprejete spremembe zakona so med drugim predvidevale, da se po dveh letih referendum ponovi, če oblast ne bi bila zadovoljna z izidom. To je s tem tednom spremenjeno.

Spasojević v luči za 3. april letos napovedanih predsedniških in predčasnih parlamentarnih ter beograjskih volitev pravi še: "Referendum nekako nima političnega prizvoka, zato ga tudi vladajoča politika razume dokaj neobičajno. Ga pa bodo imele aprilske volitve. Ne smemo pozabiti, da jih je pred dvema letoma obljubil Vučić v želji, da se znebi bojkota opozicije, zaradi katerega mu v EU vse bolj prigovarjajo. Opozicija seveda računa na zmago na beograjskih županskih volitvah. Vučić si je namreč zamislil, da bi lahko na isti datum priredil še druge volitve. S tem bo na volitve prefrigano pritegnil opozicijo, ne da bi za bolj poštene in enakopravne predvolilne razmere v Srbiji spremenil karkoli. Prav to pa opozicija že ves čas zahteva, saj dojema, da je v volilnih bitkah ob Vučićevem vplivu na paradržavne institucije, denimo na medije, sploh v večinskem ruralnem delu države popolnoma brez možnosti."

No, vrnimo se k referendumu. Največ kritik dosedanjega ustroja srbskega pravosodja si je prislužila odredba, tudi nam v Sloveniji znana po zahtevah nekaterih, ki za sodnike in tožilce terja "preizkusno dobo". Po sedanji ustavi, ki jo kanijo spremeniti, namreč sodnike in tožilce izvoli narodna skupščina, torej srbski parlament. Po treh letih omenjene dobe jih mora skupščina za stalni mandat potrditi znova. V praksi to pomeni, da so mladi sodniki in tožilci poslušni do oblasti, saj bi jim sicer lahko poslanci mandat zlahka zavrnili. Ob tem skupščina izvoli tudi predsednike sodišč in vodje tožilstva, pa še predsednika vrhovnega kasacijskega sodišča in republiškega javnega tožilstva. Predloge za imenovanja skupščini sicer pošiljata visoki sodni svet in državni tožilski svet. Vendar že doslej niso bili redki primeri, ko je parlamentarni odbor za pravosodje tudi brez obrazložitve zavrnil cel njihov spisek sodnikov ali predsednikov sodišč.

Sporna je tudi sestava omenjenih svetov, ki odločata o napredovanjih, o premeščanju in ocenjevanju kadrov in sta prav tako drugostopenjski organ v disciplinskih postopkih. Sveta namreč sestavlja po enajst članov, v obeh je sedež rezerviran za pravosodnega ministra in predsednika pristojnega parlamentarnega odbora, kar je dovolj pomenljivo. Opozicija opozarja, da se pri tem vpliv drugih dveh vej oblasti niti z uspelim referendumom še ne bo spremenil.

Pereča depolitizacija sodstva

Depolitizacija sodstva v Srbiji je postala posebej pereča po letu 2016, saj je bila tedaj zahtevana v 23. poglavju akcijskega načrta v sklopu pristopnih pogajanj Srbije z EU. Zato je pravosodno ministrstvo začelo posvetovanja s strokovnimi združenji in civilno družbo, da bi dorekli nujne spremembe. Toda kot so pisali srbski mediji, so posvetovanja "potekala v slabem vzdušju". Enkrat so jih razočarane nevladne organizacije celo protestno zapustile. Do konca leta 2018 je elan za pripravo sprememb ustave zamrl, dokler ga parlamentarni odbor junija lani spet ni oživil. V delovno skupino so nato vendarle povabili več pravnih strokovnjakov. Njihove predlagane spremembe so lani oktobra iz Beneške komisije ob nekaterih popravkih le dobile zeleno luč.

Vendar skupščina še ne bo izgubila prav vseh pristojnosti na področju sodne veje oblasti. Še zmeraj bo izvolila republiškega javnega tožilca, ki bo, če referendum uspe, dobil naziv vrhovni javni tožilec. Za njegovo izvolitev bodo potrebne tri petine (150) poslanskih glasov. Kar štiri člane pravosodnih svetov bo po novem predlagal parlamentarni odbor za pravosodje, zanje pa bosta morali glasovati dve tretjini parlamenta. To v sedanji konstelaciji sil ne bo problem, saj ima vladajoča Vučićeva Srbska napredna stranka okoli 60 odstotkov poslancev, s partnerji, socialisti in nacionalisti pa tudi udobno dvotretjinsko večino. Zavoljo vseh teh pomislekov opozicija zavrača referendum. A bi ob nizki volilni udeležbi manever oziroma referendum, ki so ga predlagali vladajoči, utegnil uspeti.

Referendum bo tudi nekakšen uvod v predčasne parlamentarne in predsedniške volitve 3. aprila. Na slednjih se bo Vučić potegoval za svoj drugi predsedniški mandat. Ankete mu napovedujejo zanesljivo zmago že v prvem krogu. Njegova SNS pa naj bi ob razdrobljeni opoziciji, ki še zmeraj grozi z bojkotom, znova dosegla čez 50 odstotkov glasov 6,5 milijona velikega srbskega volilnega telesa.