Washington in London umikata diplomate iz Ukrajine. "Ljudje moramo priti k pameti, da ne bomo zanetili tretje svetovne vojne"

"Ljudje moramo priti k pameti, da ne bomo zanetili tretje svetovne vojne," pravi predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefančuk.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Ukrajinski vojak pri Horlivki na razmejitveni črti med Ukrajino in Doneckom

Reuters

V Ukrajini je vse bolj napeto. Združene države Amerike in Velika Britanija (pa tudi nekatere druge države) pošiljajo v Ukrajino na desetine ton sodobnega orožja in vojaške opreme, zaveznice Nata pa so zvišale stopnjo pripravljenosti svojih sil ter napotile dodatne ladje in bojna letala v vzhodno Evropo. Zaradi naraščanja tenzij sta uradni Washington in London odpoklicala nenujno diplomatsko osebje iz Kijeva, države Evropske unije pa se za to (še) niso odločile. Je pa Evropska komisija napovedala novo finančno pomoč v višini 1,2 milijarde evrov, ki bo Ukrajini pomagala pri reševanju finančnih potreb zaradi konflikta.

Vse je v rokah Rusije

Predsednik ukrajinskega parlamenta oziroma vrhovne rade Ruslan Stefančuk je v Kijevu ob robu simpozija Evropsko-judovske zveze (EJA) o holokavstu, na katerem je bil eden od uvodnih govorcev, številnim tujim novinarjem odgovarjal na njihova vse bolj zaskrbljena vprašanja. Seveda zavoljo stopnjujočega se vojaškega in siceršnjega pritiska Rusije na ukrajinske meje in uradni Kijev ob dejstvu, da diplomatski pogovori med Moskvo in Washingtonom ne zmorejo preboja k popuščanju napetosti.

Koliko so v Ukrajini oddaljeni od vojne, je bilo logično vprašanje. "To je popolnoma v rokah Ruske federacije. Kajti Ukrajina in njeni partnerji na tujem počnemo vse, da Rusija tega koraka ne stori. Hkrati pa smo v Ukrajini pripravljeni na vse možne scenarije. Ljudje moramo priti k pameti, da ne bomo zanetili tretje svetovne vojne," je bil dramatičen. Menil je, da ne more biti majhnih napadov, kot se je izrazil pred dnevi ameriški predsednik Joe Biden. Opozoril je še na budimpeški dogovor, po katerem se je Ukrajina odrekla jedrskemu orožju in za to dobila jamstva miru in varnosti z vsega sveta.

Predsednik Vrhovne rade Ruslan Stefančuk.

Boris Jaušovec

Zaradi simpozija je moral Stefančuk odgovarjati tudi na trditev Moskve, da naj bi v Ukrajini naraščal antisemitizem. Ali imajo Rusi prav? "Nikakor! V parlamentu smo sprejeli zakon zoper antisemitizem in ga striktno izvajamo. Morda so se kdaj v preteklosti zgodili kakšni antisemitski izpadi, toda tega prav gotovo ne bo več, ker takšno početje zakon strogo sankcionira. Prepričan sem, da gre pri teh trditvah zgolj za rusko propagando."

Nedeljiva evropska varnost

Zunanji ministri EU so ob tem v Bruslju potrdili skupno stališče glede evropske varnosti v kontekstu zaostrovanja razmer zaradi kopičenja ruskih sil ob in v Ukrajini ter ruskih poskusov spodkopavanja uveljavljenih varnostnih načel. "Koncept interesnih sfer nima prostora v 21. stoletju," so izpostavili. Sprejeli so tudi pisne sklepe o evropskih varnostnih razmerah in nekoliko nadgradili stališče v desetih točkah, ki so ga opredelili na neformalnem zasedanju v francoskem Brestu pred dobrim tednom. "Evropska varnost je nedeljiva," so zapisali. Zavrnili so poskuse Rusije po oblikovanju interesnih sfer v Evropi ter potrdili temeljna načela evropske varnosti, opredeljena v pariški listini in helsinški sklepni listini. Rusko kršenje teh načel po navedbah EU ovira varnost v Evropi ter ogroža mir in stabilnost na celini. Ob tem so obsodili ruska agresivna dejanja in grožnje Ukrajini ter Moskvo pozvali k umiritvi razmer, spoštovanju mednarodnega prava in konstruktivnemu dialogu v okviru uveljavljenih mednarodnih mehanizmov.

Tudi v proruski regiji Doneck na vzhodu Ukrajine se pripravljajo na vojno.

Alexander Ermochenko

Evropska unija ne bo ravnala kot ZDA ali Velika Britanija, ki umikata družine diplomatov in nenujno osebje iz Ukrajine, pa je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Ob tem je Borrell dejal, da namerava ameriški državni sekretar Antony Blinken pojasniti razloge za ameriško odločitev. "Mi ne bomo ukrepali tako, ker ne poznamo posebnih razlogov za to," je dejal. "Mislim, da ni treba dramatizirati. Dokler pogajanja potekajo - in ta potekajo -, po mojem mnenju ni treba oditi iz Ukrajine. A morda ima državni sekretar Blinken več informacij, ki jih bo delil z nami," je še povedal Borrell. Tudi v Kijevu so odločitev Washingtona in Londona za umik družinskih članov diplomatskega osebja označili za preuranjeno. "Tovrstni koraki ameriške strani se nam zdijo prehitri in znak pretirane previdnosti," je v izjavi dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. Kot je dodal, v zadnjem času ni bilo "radikalnih sprememb" v varnostnih razmerah na vzhodu

Ukrajine.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.