Me že pogrešate?" piše pod ikoničnim portretom Baracka Obame na magnetkih, skodelicah, majicah, ki jih je na pretek v washingtonskih prodajalnah spominkov. "Če se ne morete odločiti za predsednika, imamo tudi skodelice s podobami vseh ameriških predsednikov. Morda vam bo lažje," mi je nasmejano skušal pomagati prodajalec, ki mu ni ušlo moje oklevanje. Tudi jaz sem se smejal. Nisem mu hotel razlagati, da me pri izbiri ne vodi afiniteta, ampak spor s samim sabo, da se za darila odločam na podlagi nepričakovanega napada politične korektnosti. O estetiki tovrstnih spominkov bom pomolčal, čeprav mi je portret Baracka - prepričan sem, da veste, o katerem pišem - všeč. "Me že pogrešate?" Reprodukcije prav tega portreta menda visijo v številnih washingtonskih stanovanjih. Tudi v enem, mimo katerega se pogosto sprehajam, v prekrasni večstanovanjski hiši v Kalorami, med Taftovim mostom in Adams Morganom. Priznam, včasih rad od daleč poškilim v razsvetljena okna. In Američanov očitno ne moti, da svoja stanovanja pogosto spreminjajo v izložbe. Ni razlogov za slabo vest, torej.
Barack Obama nastopa v oglasih Michaela Bloomberga. Barack Obama se nenehno pojavlja v besedah Josepha Bidna. Tudi drugi kandidati ga pogosto omenjajo. A daleč največ o Baracku Obami govori njegov naslednik v Beli hiši. Donald Trump z Obamo obračunava tako, kot da se bo prvi temnopolti predsednik v ameriški zgodovini z njim pomeril na novembrskih volitvah. Trumpova obsedenost z Obamo postaja pregovorna, saj je za vse, kar naj bi šlo narobe v Združenih državah Amerike, odgovoren - Barack.
Knjigo je napisala Michelle Obama. Na predsednikovo še čakamo
