Članice Evropske unije Nemčija, Danska, Nizozemska in Belgija so med tednom sporočile, da nameravajo do leta 2050 za desetkrat povečati moč vetrnic v Severnem morju. S tem bodo pomagale EU doseči podnebne cilje in zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije.
Danska premierka Mette Frederiksen je pojasnila, da načrt pomeni, da bodo omenjene štiri države "prispevale več kot polovico vetrnih elektrarn na morju, potrebnih za doseganje podnebne nevtralnosti v EU". Na novinarski konferenci v zalivu Esbjerg na zahodu Danske je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodala, da bo zaradi povečanja zmogljivosti Severno morje postalo zelena električna centrala Evrope.
"Oblikovanje vizije ni dovolj, mi jo bomo tudi uresničili," je zagotovila Frederiksenova. V zalivu so jo spremljali nemški kancler Olaf Scholz, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, nizozemski premier Mark Rutte in belgijski predsednik vlade Alexander De Croo.
150 gigavatov dovolj za 230 milijonov domov
Cilj držav je, da bi do leta 2030 početverile kapaciteto vetrnic na 65 gigavatov, do leta 2050 pa bi jo povečale za desetkrat na 150 gigavatov. Prepričane so, da bi 150 gigavatov, proizvedenih v vetrnih elektrarnah na morju, zadoščalo za električno oskrbo 230 milijonov domov.
Takšno zmogljivost bi ob predpostavki, da bi bile vse vetrnice najzmogljivejše, ki trenutno obstajajo, proizvajalo med 15.000 do 20.000 vetrnih turbin. Države so načrt predstavile, potem ko je Evropska komisija v sredo predstavila 210 milijard evrov vreden načrt za odpravo odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv.
Evropska unija je sicer že pred tem sporočila, da bo do avgusta prekinila uvoz ruskega premoga. Embargo ruske nafte pa je vključen v šesti paket sankcij EU proti Rusiji, čemur Madžarska jasno nasprotuje. 27 držav članic EU sicer prav tako do leta 2030 namerava za vsaj 55 odstotkov zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, medtem ko bi do leta 2050 rade dosegle ogljično nevtralnost.
