Vojislav Bercko
Javno zdravstvo je pred razpadom, zaposleni, zlasti tisti na nižjih ravneh medicinske hierarhije, pa ne zmorejo več. To je sporočilo, ki ga je britanskemu premierju Rishiju Sunaku in njegovi vladi poslalo sto tisoč medicinskih sester, tehnikov in pomožnega osebja Healt National Servicea (HNS). Za 12 ur so prekinili delo in šli na ulice, stavko pa bodo predvidoma ponovili v torek. Ob izboljšanju delovnih razmer medicinsko osebje zahteva tudi zvišanje plač, a vlada ostaja na to uho gluha.
To je največja stavka v britanskem zdravstvenem sistemu doslej, uvršča pa se v širši val stavk in protestov nezadovoljnih uslužbencev v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in vse višjimi življenjskimi stroški. Stavkali so v 76 bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah (v četrtini angleških ter vseh severnoirskih in valižanskih), izjema je bila le Škotska, kjer se je vlada odločila za pogajanja o zvišanju plač. Sindikat, za katerega je to prva stavka v 106 letih obstoja, se je zanjo odločil po zavrnitvi vladne ponudbe glede plač. Sindikat zahteva 19-odstotno povišanje plač in zatrjuje, da dosedanji dvigi, ki ne dosegajo niti inflacije, ogrožajo področje zdravstvene oskrbe, saj da je izjemno težko pritegniti in zadržati uslužbence. Ti naj bi bili preobremenjeni tudi v luči dolgih čakalnih vrst, ki so se zaradi odpovedi v času pandemije še podaljšale. Nobena skrivnost ni, da zdravstveni delavci bežijo v druge poklice, njihovo število pa se je zmanjšalo tudi po britanskem izstopu iz Evropske unije pred slabimi tremi leti, saj je Otok zapustilo neznano število medicinskih delavcev iz EU. Britanska vlada, tedaj še pod premierjem Borisom Johnsonom, je namreč zaostrila pogoje za pridobitev delovnih dovoljenj.
Britanska vlada stavkajočim odgovarja, da si tolikšnega zvišanja ne more privoščiti in da je priporočila neodvisnega odbora glede plač že izpolnila. Odbor, posebej zadolžen za preučitev plač v zdravstvenem sistemu, je namreč predlagal 5,5-odstotno povišanje plač za medicinske sestre, za uslužbence z najnižjimi plačami, kot so čistilke, pa 9,3-odstotno. Čeprav je voditeljica sindikata Pat Cullen ponudila ustavitev stavke v zameno za pogajanja z zdravstvenim ministrom Stevom Barclayjem, slednji vztraja, da je z oceno pristojnega odbora glede plač zanje ta razprava zaključena in je ne bodo ponovno odpirali. "Zares se trudimo, da bo lahko čim več dela prevzel zasebni sektor, a zelo sem zaskrbljen, ker stavka za bolnike pomeni veliko tveganje," je dejal Barclay. Na dan stavke je sicer javno zdravstvo oskrbelo nujne primere, normalno so potekale kemoterapije in ledvične dialize, prav tako bo delo kot običajno teklo na oddelkih za intenzivno nego, v celoti bo poskrbljeno tudi za otroke in novorojenčke. A so tudi nekateri poslanci iz vladajoče konservativne stranke pričeli pozivati premierja Sunaka, naj vsaj deloma popusti zahtevam zdravstvenikov. "Nikoli še nismo bili priča takšni stavki medicinskih sester. V to so bile prisiljene, ker je vlada zlomila zdravstveni sistem," pa je med sejo britanskega parlamenta dejal vodja opozicije, laburist Keir Starmer.
Kako na psu je britanski zdravstveni sistem, pričajo številke. Na zdravljenje v bolnišnicah javnega zdravstva je v Angliji konec septembra čakalo rekordnih 7,1 milijona ljudi, največ od leta 2007, odkar beležijo podatke. Več kot 400.000 ljudi oziroma eden od 18 ljudi je bilo na čakalnem seznamu dlje kot leto dni, se je pa v letu dni število tistih, ki so na zdravljenje v bolnišnici čakali 18 mesecev, zmanjšalo za 60 odstotkov, so oktobra sporočili iz NHS Anglija.
To sicer ni edina stavka v javnem sektorju. Še pred koncem leta so napovedane ali pa že potekajo stavke v prometu, šolstvu, industriji, logistiki in energetiki.
