Znani nekateri kandidati za Nobelovo nagrado za mir

Vojislav Bercko
01.02.2021 15:23
Med nominiranci najdemo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in slovenskega misijonarja Pedra Opeko.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovenski nominiranec je znova Pedro Opeka, ki ga je med obiskom na Madagaskarju septembra 2019 prisrčno in spoštljivo pozdravil tudi papež Frančišek. Foto: REUTERS
Reuters

V nedeljo opolnoči se je iztekel rok za vložitev nominacij za prejemnike Nobelove nagrade za mir, lavreat pa bo znan 20. oktobra. Število nominirancev in imena kandidatov in predlaganih organizacij uradno ni znano, saj tega Nobelov komite ne sporoča javnosti, znana pa so številna imena, saj so to razglasili nominiranci sami ali tisti, ki so jih za nagrado predlagali. Lani je najprestižnejšo mirovniško nagrado na svetu prejela Organizacija združenih narodov Svetovni program za hrano (WFP), ki si prizadeva proti lakoti na svetu in opozarja, da lakota ne bi smela biti orožje v vojnih razmerah, ki so se med pandemijo novega koronavirusa še zaostrile.

Slovenija je, kot je v nedeljo zvečer v svojem imenu sporočil premier Janez Janša, znova predlagala misijonarja Pedra Opeko in njegovo humanitarno organizacijo Akamasoa, ki deluje na Madagaskarju. Janša je ob tem pozdravil celovit pristop Opeke in njegovega združenja k razvoju družbe in humanitarnosti ter ocenil, da njuna dejavnost pooseblja cilje ZN. Pedro Opeka je z združenjem Akamasoa v 30 letih delovanja bojeval številne bitke proti revščini, ljudem na obrobju družbe pa je dajal upanje in jim zagotavljal možnosti in priložnosti, da so si povrnili dostojanstvo, so izpostavili v kabinetu predsednika vlade.

Naslednje so beloruske opozicijske voditeljice s Svetlano Tihanovsko na čelu, ki so morale zapustiti svojo državo, ker jih tam preganja režim predsednika Aleksandra Lukašenka. Od posameznikov velja izpostaviti še Jette Christensen, ki vodi Helsinški komite na Madžarskem, in karikaturista satiričnega časnika Charlie Hebdo Zineba el Rhazouija. Zopet je zraven tudi avstralski žvižgač in ustanovitelj spletne strani Wikileaks Julian Assange. Najti je tudi koga, ob čigar imenu privzdigneš obrv; takšna sta nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in njegov zet Jared Kuchner, za nagrado predlagana zaradi prizadevanj za mir na Bližnjem vzhodu.

Gneča je tudi med formalnimi in neformalnimi organizacijami. Norveški poslanec Petter Eide je sporočil, da je za letošnjo Nobelovo nagrado za mir nominiral gibanje Črna življenja štejejo, ki se zavzema za pravice temnopoltih v ZDA. Tu so še organizacija Novinarji brez meja, Mednarodna mreža za preverjanje dejstev (IFCN), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in njen program za cepljenje proti covidu-19 Cowax, Komite za zaščito novinarjev (CPJ), hongkonška spletna stran Hong Kong Free Press in drugi. Nominirancev je seveda še veliko več, lani jih je bilo 318; 211 posameznikov in 107 organizacij.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta