Sredozemska hrana že dolgo velja za eno najbolj zdravih, kar jih poznamo. Znanstveniki jo povezujejo s številnimi koristnimi učinki za zdravje. Med drugim znižuje tveganje za srčno-žilne in druge kronične bolezni, vključno z rakom, izboljšuje spanec in krepi zdravje črevesja. Toda nedavne študije so pokazale, da utegne biti za naše zdravje koristna tudi tako imenovana atlantska prehrana, ki je v bistvu le različica sredozemske prehrane. Navdih za pripravo jedi v okviru atlantske prehrane so tradicionalne prehranjevalne navade ljudi, ki živijo na severozahodu Španije in na Portugalskem.
Podobno kot za sredozemski način prehranjevanja je tudi za atlantskega značilno predvsem uživanje lokalno pridelane, sveže in le minimalno procesirane sezonske hrane, denimo zelenjave, sadja, rib, polnozrnatih žitaric, oreščkov, stročnic in oljčnega olja. Toda atlantska prehrana v nasprotju s sredozemsko vključuje zmerne količine mesa, tudi svinjine, kakor tudi škrobnate zelenjave, na primer krompir.
Kaj je pokazala raziskava
Najnovejša raziskava je pokazala, da atlantska prehrana morda znižuje tveganje za razvoj metabolnega sindroma. Zanj je značilna kombinacija visokega krvnega tlaka, visokih ravni maščob v krvi, debelosti in povišanega krvnega sladkorja, ki lahko vse vodijo k srčni bolezni, kapi in diabetesu tipa 2.
Raziskovalci so po prvotni raziskavi opravili še sekundarno analizo, v okviru katere so analizirali podatke pretekle študije o atlantski prehrani, poimenovane GALIAT Atlantic Diet Study, da bi še bolje razumeli njene učinke. Izvedli so torej šestmesečno randomizirano klinično raziskavo, v katero je bilo vključenih več kot 500 udeležencev, razporejenih v skupine po družinah. V okviru raziskave GALIAT so družine razdelili na dve skupini.
Družine v prvi skupini so se prehranjevale na atlantski način. Pred začetkom raziskave so njihove člane poučili o atlantski prehrani, nato pa so obiskovali tudi kuharske tečaje, da je bil zanje prehod na ta način prehranjevanja lažji. Raziskovalci so na začetku študije ter nato še enkrat po šestih mesecih zbrali podatke o tem, kako so se udeleženci prehranjevali. Slednji so v ta namen tri dni pisali dnevnik prehrane. Raziskovalci so jih povprašali tudi, v kakšni meri so telesno aktivni in ali uživajo kakšna zdravila, hkrati jih je zanimalo, kakšna je njihova telesna teža, ali kadijo ter druge podobne stvari.
Prva študija GALIAT je pokazala, da so udeleženci, ki so se prehranjevali na atlantski način, shujšali, medtem ko so se udeleženci v kontrolni skupini zredili. Hkrati so tisti, ki so se držali atlantske prehrane, poročali o znižanju ravni holesterola, medtem ko so te pri drugih ostale nespremenjene, enako velja za krvni tlak in ravni krvnega sladkorja.
Nedavne sekundarna analiza izsledkov te študije je pokazala, da se je pri udeležencih, ki so se držali atlantske prehrane, v primerjavi s tistimi v kontrolni skupni precej znižalo tveganje za razvoj metabolnega sindroma. Izkazalo se je tudi, da se je pri ljudeh, ki so se prehranjevali na atlantski način, znižalo tveganje za debelost, zmanjšal obseg pasu in izboljšale ravni holesterola (zlasti HDL- oziroma dobrega holesterola).
Toda čeprav je atlantska prehrana na splošno vplivala na znižanje tveganja za metabolni sindrom, ni imela pomembnega učinka na specifične vidike metabolnega sindroma. Raziskovalci denimo niso opazili, da bi koristno vplivala na krvni tlak ter ravni sladkorja in maščob v krvi. Študija je na splošno pokazala, da je lahko prehranjevanje na atlantski način v pomoč pri obvladovanju telesne teže - kar potem prispeva k znižanju tveganja za razvoj nekaterih kroničnih obolenj, kot so na primer srčno-žilne bolezni.
Uravnotežena hrana
To ni bila prva raziskava, v okviru katere so znanstveniki proučili učinke atlantske prehrane. Že pretekle študije so pokazale, da bi lahko bil tak način prehranjevanja povezan z nižjimi ravnmi maščob v krvi, nižjim krvnim tlakom ter tudi nižjimi stopnjami vnetja pri odraslih ljudeh, ki živijo v Španiji. Druga študija je pokazala, da je obstajalo pri Špancih, ki so se držali atlantske prehrane in so bili tudi redno telesno dejavni, nižje tveganje za srčno-žilne bolezni, povišane ravni holesterola in debelost.
A čeprav so raziskave pokazale določene koristne učinke atlantskega načina prehranjevanja, njihove ugotovitve morda ne držijo za vse. Prvič, v večino študij o atlantski prehrani, vključno s to najnovejšo, so bili vključeni udeleženci iz Španije ali belopolti Evropejci. To pomeni, da ne vemo, ali bi bila atlantska prehrana enako koristna za pripadnike etničnih skupin, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj metabolnega sindroma, kot so na primer ljudje južnoazijskega, afriškega in karibskega porekla.
Splošno znano je, da z rednim uživanjem sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric, oreščkov in rib telo oskrbimo s celo vrsto ključnih vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov, ki so zelo pomembni za zdravje. Atlantska prehrana sicer vključuje precej teh živil, vendar najnovejše študije niso prinesle nobenih jasnih podatkov o tem, kako velike obroke in kakšne količine posameznih živil so njihovi udeleženci uživali, da so znižali svoje tveganje za metabolni sindrom.
Omeniti je treba še eno pomembno stvar, in sicer to, da je študija GALIAT pritegnila veliko medijske pozornosti. To bi lahko vplivalo na prehranjevalne in življenjske navade udeležencev študije. Zaradi tega so se morda bolj dosledno držali te prehrane, kar pomeni, da bi lahko imela ta večji vpliv na njihovo zdravje, kot bi ga imela sicer. In čeprav so si bili udeleženci v obeh skupinah na začetku študije podobni glede veliko stvari, denimo po obsegu telesne aktivnosti ter tem, ali so kadili ali ne, raziskovalci niso mogli upoštevati vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na tveganje za razvoj metabolnega sindroma pri vsakem od udeležencev.
Poleg tega so udeležence študije, ki so se držali atlantske prehrane, oskrbeli z vsemi živili, ki so jih potrebovali za pripravo obrokov. V realnem svetu vsi ljudje nimajo redno dostopa do teh živil niti si jih ne morejo privoščiti. Zaradi tega je težko reči, ali bi bili učinki te prehrane v realnem življenju enaki kot v okviru študije, ki je potekala v kontroliranem okolju.
-------
Avtorica prispevka je Taibat Ibitoye, višja predavateljica javnega zdravja in dietetičarka, univerza v Hertfordshiru.
