Bo kdo Zdravka Mamića lahko spravil v zapor?

Ne le nogometno, pač pa tudi pravosodno ter politično in družbeno sceno na Hrvaškem zadnje dneve trese pravnomočnost sodbe, s katero je bil Zdravko Mamić, dolga leta alfa in omega hrvaškega nogometnega dogajanja, obsojen na šest let in pol zapora, njegov brat Zoran Mamić pa na štiri leta in osem mesecev. Nekdanji direktor Dinama Damir Vrbanović je zdaj pravnomočno obsojen na tri leta zapora, davčni inšpektor Milan Pernar pa na tri leta in dva meseca zapora, kar je leto dni manj kot na prvi stopnji (vrhovno sodišče je namreč ocenilo, da sta mu dokazani dve kaznivi dejanji in ne tri, za kolikor je bil obsojen na prvi stopnji). Za tri mesece nižjo kazen kot prvostopenjsko sodišče je hrvaško vrhovno sodišče izreklo tudi Zoranu Mamiću, saj je sodbo v delu, ki mu je očital napeljevanje Milana Pernarja h kaznivemu dejanju, razveljavilo.

​Glavni očitek obtoženim je bil, da je bil denar od transferjev nogometašev, med njimi tudi pri prestopu Luke Modrića in Dejana Lovrena, na različne načine iz Dinama prenesen na zasebne račune igralcev, ki so potem denar dvignili in ga izročili bratoma Mamić, očitata se jim še pomoč pri teh dejanjih in oškodovanje državnega proračuna. S svojim početjem sta brata Mamić Dinamo oškodovala za 116 milijonov kun (15,3 milijona evrov) državni proračun pa za 12,2 milijona kun.

Pravnomočna sodba tudi določa, da mora Zdravko Mamić klubu vrniti skupno 52 milijonov kun (6,9 milijona evrov), njemu in bratu Zoranu, ki mora vrniti skoraj 26 milijonov nezakonito pridobljenih kun, so tudi odvzeti nekaj nepremičnin, 12-metrska jahta, osebni avto znamke Bentley ter land rover in športni audi, pa tudi Mamićevi hčerki morata s svojih računov nakazati različne vsote v državni proračun. Nepremičnine, ki jih uporabljata bivši ženi Zorana Mamića, morata vrniti tudi onidve, saj je bilo vse kupljeno v času storjenih kaznivih dejanj. Vrbanović mora državi vrniti okoli tri milijone kun, Pernar pa 2,1 milijona.

Zoran Mamić, Vrbanović in Pernar so na Hrvaškem in bodo z različnimi manevri verjetno skušali odložiti odhod na prestajanje kazni, medtem ko je Zdravko Mamić dan pred izrekom sodbe leta 2018 pobegnil v BiH. Za njim sta razpisana priporni nalog in tiralica, a so oblasti v BiH sporočile, da ga ne bodo izročile, saj da dejanja, za katera je bil obsojen na Hrvaškem, v BiH niso opredeljena kot kazniva. V BiH pa je v torek odšel tudi Zoran Mamić, povsem legalno, saj na poziv za prestajanje kazni čaka na prostosti. Obiskat je šel brata, je povedal, in se namerava vrniti na Hrvaško, kjer tudi namerava prestati kazen. Bo pa Zdravko Mamić verjetno zaprosil za prestajanje kazni v BiH.

Zaslišanih 97 prič

Očitana kazniva dejanja naj bi bili obsojeni storili v obdobju med letoma 2011 in 2016. Sojenje se je v Osijeku začelo leta 2016 in končalo z izrekom sodbe junija 2018, pravnomočna je sodba postala 15. marca letos. Obtoženi so že od ovadbe in preiskave naprej odločno zavračali vse očitke o nečednem početju. Na sojenju je bilo zaslišanih 97 prič, med njimi sta največ pozornosti vzbudili pričanji Luke Modrića in Dejana Lovrena, od katerih transferjev naj bi se bil Mamić tudi najbolj okoristil na račun Dinama. Izdelana so bila številna izvedenska mnenja, sojenje pa so zaznamovali tudi verbalni izpadi Zdravka Mamića.

​​Po odločitvi vrhovnega sodišča, s katero je potrdilo šestinpolletno kazen Zdravku Mamiću, je ta spet napadel z vsemi razpoložljivimi orožji. Očitno se nogometni mogotec s povezavami v pravosodnih, političnih in gospodarskih krogih nikakor ne more sprijazniti z izrečeno sodbo oziroma kaznijo. Zato se poznavalci dogajanja, v katero je vpleten dolga leta prvi človek hrvaškega nogometa, sprašujejo, proti komu vse bo izstrelil grozeče puščice v pričakovanju, da bodo tarče zdaj njemu poravnale svoj dolg.

Mamić skuša vrniti udarec

Dan po izreku sodbe je Mamić po videokonferenci sporočil, da je organom pregona poslal USB-ključ s podatki o sodnikih, ki so ga obravnavali in mu sodili, in njihovimi fotografijami z različnih druženj in dogodkov, kamor jih je sam vabil. Dodal je še seznam daril in vsote, ki jih je občasno dajal nekaterim sodnikom, pa podatke o potovanjih, ki jih je plačeval sodnikom in njihovim družinam. Med temi sodniki so tudi člani senata, ki je Mamića in soobtožene obsodil, čeprav naj bi mu bili pred izrekom sodbe zagotavljali, da bodo vsi oproščeni.

Pristojne službe zdaj preiskujejo, ali njegove navedbe držijo ali gre za uspešno prirejanje nekaterih informacij s ciljem diskreditiranja sodnikov. Prav tako je Mamić že po izreku nepravnomočne sodbe mahal s SMS-sporočili med državnim tožilcem in vodjo Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, s katerimi naj bi bili pritiskali na sodnike, da morajo izreči obsodilno sodbo, čeprav za takšno odločitev naj ne bi bilo dovolj dokazov. Jeza Zdravka Mamića, znanega po številnih izpadih in grobih napadih tudi na novinarje in vse, ki so mu stopili na pot, je toliko boj razumljiva, če pogledamo lovke, ki jih je leta in leta razpredal med hrvaško elito, od katere si je obetal koristi, predvsem pa mir pri svojem početju.

Mamićeve lovke

​Sodelavci hrvaškega portala teleskop.hr so rekonstruirali nastajanje prave hobotnice, ki jo je Zdravko Mamić vzpostavil med politiki, v hrvaški nogometni zvezi in njenih organizacijah, sploh sodniški, in v medijih. Pokrit oziroma zavarovan z vseh strani je bil prepričan, da se mu ne more nič zgoditi, in se je temu primerno tudi obnašal. Dokler ni začel pretiravati in je tudi za tiste, ki so ga do zadnjega zagovarjali, postal moteč ali celo nevaren za njihove kariere in položaje.

V enega večjih škandalov je bila vpletena tudi nekdanja predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović, saj je proslavo njenega 50. rojstnega dne v svoji vili na Tuškancu pripravil in tudi plačal Zdravko Mamić. Pa ne le to. V zvezi z Mamićem naj bi obstajal tudi videoposnetek, kako predsednica in Mamić veseljačita ob turbofolk hitih. Škandal se je nekoliko pomiril, zaključil pa s tem, da je predsednica razrešila direktorja osrednje hrvaške varnostno-obveščevalne službe Dragana Lozančića. Razlog sicer ni bil nikdar uradno potrjen, saj Grabar Kitarovićeva ni nikdar povedala, zakaj je prišlo do razrešitve, je pa znano, da se je hrvaška predsednica znašla v prisluhih, ki so jih organi pregona odobrili zoper Mamića, in v komunikaciji je bilo kar nekaj neugodnih pogovorov, ki bi lahko kompromitirali predsednico, če bi prišli v javnost. Dejstvo, da ni bila takoj obveščena o tem, da se je znašla v prisluhih, pač pa šele kasneje, ko je bilo o Mamićevem početju obveščeno tudi državno tožilstvo, je Lozančića očitno stalo položaja.

Močno prepleteno mrežo je imel Mamić tudi v hrvaški nogometni zvezi, sodniška organizacija je itak plesala, kot je on žvižgal, za nogometno zvezo pa so honorarno delali tudi sodniki različnih hrvaških sodišč in za to prejemali visoke honorarje, so ugotovili sodelavci portala Teleskop. Med politiki si je Mamić utrdil položaj šele po smrti predsednika Tuđmana, ki z njim ni hotel imeti opravka. Tesno je sodeloval s pokojnim zagrebškim županom Milanom Bandićem, ki je poskrbel, da se je del občinskega denarja znašel v blagajni Dinama, v nekaj letih se je vsota povzpela na 245 milijonov kun. Tudi z nekdanjim predsednikom vlade Ivom Sanaderjem je bil Mamić v odličnih odnosih, še posebej pa s Tomislavom Karamarkom v času, ko je ta vodil HDZ. Kako neotesano in arogantno se je znal obnašati Mamić, kaže tudi podatek, da je pretepel vodjo zagrebškega urada za prostorsko načrtovanje Miljenka Mesića, ker je nasprotoval nezakoniti gradnji poslovne zgradbe, kasneje so tega uslužbenca celo odpustili.