Čim manj odpadne hrane: V trgovino siti in z listkom v roki

Podatek, da v Sloveniji letno zavržemo 68 kilogramov hrane na prebivalca, kaže, da nismo med državami, ki pri tem prednjačijo, a to še ne pomeni, da smo lahko brezskrbni. Sploh, ker večino hrane zavržemo v gospodinjstvih. To pomeni, da bi morda za to, da gre čim manj hrane v nič, lahko začeli skrbeti pred svojim pragom. Oziroma v svoji kuhinji. Če gledamo nekoliko širše, zavržena hrana namreč pomeni tudi zavrženo energijo, vodo in stroške transporta, vpliva pa tudi na količino toplogrednih plinov. S premišljenim nakupovanjem, shranjevanjem in pripravo hrane pa lahko bistveno vplivamo na zmanjšanje škode, ki jo odpadna hrana povzroča.

Načrtovanje jedilnika

Prvi korak pri zmanjševanju odpadne hrane je lahko že načrtovanje jedilnika. Za začetek tedenskega, kasneje morda že mesečnega. Načrtovanje, kaj bomo kateri dan jedli, ima veliko prednosti. Nakup potrebnih živil bo premišljen, s pogledom v shrambo, hladilnik in zamrzovalnik bomo preprečili nakup živil, ki jih že imamo, in načrtovali le tisto, česar nimamo pri roki. Ni odveč tudi dejstvo, da nam znan jedilnik prihrani stres, ki marsikoga vsakodnevno utruja zaradi vprašanja "kaj bomo danes kuhali oziroma jedli". 

Znano je tudi, da ko lačni odidemo v trgovino, kupimo veliko več hrane, tudi tiste, ki je sploh ne potrebujemo, kot takrat, ko kupujemo načrtno in siti. Siti in z listkom v roki - temu dosledno sledimo in se ne razgledujemo naokoli "kaj vse bi še kupil/-a" - se tudi lažje upremo vsem mogočim pastem, ki nam jih nastavljajo trgovci, da bi v nakupovalno košaro spravili čim več. Zaradi načrtovanega jedilnika bo manj odpadne hrane tudi zato, ker se bomo tako izognili jedem, ki jih ne maramo. In ne pozabimo na še en vidik priprave tedenskega jedilnika - sodeluje naj vsa družina in tudi otroci naj predlagajo, kaj bi jedli. Druženje pri pripravi jedilnika bo tako tudi priložnost za skupno preživljanje časa, pa naj bo to le pol ure ali uro.

Morda ne bo odveč, če nekje v kuhinji najdemo prostor za list papirja in svinčnik, da si sproti zapisujemo, kaj moramo nabaviti ob naslednjem nakupu. Tako nakupovalni listek nastaja sproti in se nam ne bo zgodilo, da bomo iz trgovine prišli brez tistega, kar potrebujemo in po kar smo odšli, bomo pa zato imeli že tretji tetrapak paradižnikove mezge, čeprav se prvemu že izteka rok uporabe.

Pri načrtovanju upoštevajmo tudi, kje kupujemo. Morda pa le pogledate kataloge, ki jih dobivamo v nabiralnike. To naj ne pomeni, da bomo zaradi nekaj centov razlike pri posameznem artiklu tekali od ene trgovine do druge, a sčasoma bomo na tekočem, kdaj se kje kaj izplača kupiti. Pri nakupu mesa na primer izkoristimo kupone, ki jih ponekod ponujajo, ali akcijske cene, ki so včasih bistveno nižje od običajnih. Če mesa ne porabimo sproti, ga shranimo v zamrzovalnik in imamo eno skrb manj. Je pa treba biti pazljiv, ko kupujemo zelenjavo. Lokalna in sezonska se sicer lepo sliši, a večjih zalog ne velja kopičiti, ker vse zelenjave ne moremo zamrzniti in jo je treba hitro porabiti. Zato je vnaprej pripravljen jedilnik toliko bolj uporaben.

Testenine, stročnice in žitarice so hvaležne za shranjevanje, zato je skorajda ni shrambe, v kateri ne bi imele svojega mesta. Pa še uporabne so za vse mogoče kombinacije. Ko jih kuhamo, jih v lonec vsujmo več, kot jih potrebujemo za načrtovan obrok, ostanek pa shranimo v hladilnik in uporabimo dan ali dva kasneje. To velja za testenine, medtem ko stročnice in žitarice lahko tudi zamrznemo in jih uporabimo, ko jih pač potrebujemo. Večinoma so to jedi na žlico, kar pomeni, da jih lahko dodamo kar zamrznjene in tako tudi prihranimo čas.

Zaposlenim mamam in očetom bo pripravljanje jedilnika prišlo prav tudi zato, ker lahko jedi prilagodijo času, ki je na voljo za pripravo obroka. Ko ni zanesljivo, kdaj bo kdo prišel domov, se načrtuje tako, da se obrok, ali vsaj glavnina, pripravi že zvečer, naslednji dan pa se samo še dokonča ali zgolj pogreje, če smo jed zvečer pripravili do konca. Z vnaprej pripravljenim jedilnikom tudi lažje načrtujemo porabo ostankov, za povrh pa ne bomo pozabili na jedi, ki jih imamo radi, pa se ob vsakdanji skrbi na njih niti ne spomnimo. Sčasoma na jedilnik uvrstimo tudi kakšno novo jed, nekatere brišemo, če domačih niso navdušile.

Družinski seznam

V pomoč pri sestavi jedilnika lahko pride prav kak seznam, ki ga družinski člani pripravijo skupaj. Začnemo z juhami - vsak naj jih našteje nekaj, ki jih rad je. Enako naj bo pri glavnih jedeh, prilogah in solatah, dodamo lahko še sladice. Če zanje ne bo časa med tednom, bo pa v soboto ali nedeljo. Posamezne jedi napišemo na list papirja (ali pa si za kuhinjske potrebe omislimo beležko ali rokovnik, iz lastnih izkušenj vem, da je to sila dobra rešitev), potem pa glede na čas, ki ga med tednom imamo, kombiniramo posamezne jedi za sestavo jedilnika za posamezen dan. Če so otroci že tako veliki, da lahko v kuhinji kaj postorijo sami in tako pomagajo staršem, bo to še en dodaten kriterij pri načrtovanju hrane za vso družino, In si bodo otroci tako tudi privzgojili nekatere koristne navade. In morda celo dobili veselje do ustvarjanja v kuhinji.

Pripravljen jedilnik nam tudi zagotavlja raznolike obroke in pestro prehrano. Vsaj en dan v tednu naj bo jed na žlico. Kakšna enolončnica z mesom ali brez njega, obara, jota, ričet, golaž, paprikaš, če ostanemo pri bolj znanih tovrstnih jedeh, lahko pa se podamo v druge dežele in pripravimo kak indijski ali tajski kari. Rižote so primerne jedi za med tednom, zelenjavne ali z mesom, ne pozabimo na ribe. Testenine, krompir, ajdova in prosena kaša, ješprenj, čičerika, fižol in leča so sestavine, ki jih lahko uporabimo za glavne jedi ali priloge, ne pozabimo na polento, ki je prav tako vsestransko uporabna. Z mesom ne pretiravajmo, a dvakrat do trikrat na teden bo prav, da je na jedilniku. Perutnina je hitro pripravljena, tudi kak kos svinjine in teletine, le za dober goveji zrezek bo treba malo več časa (a če ga naredimo iz podplečja, bo hitro gotov). Različna mešana zelenjava je hitro pečena, če se zgledujemo po kitajski kuhinji, si lahko tudi med tednom hitro pripravimo okusne obroke. Vse to je samo nekaj navrženih zamisli, receptov za različne jedi je dovolj v domači beležnici in na spletu ter v revijah. Pa v Večeru v nedeljo seveda.