Saša Britovšek
Jesenska Ljubljana na svojem znamenitem Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli gosti fotografsko razstavo Cvetje v jeseni. Ta pripoveduje o življenju in delu Ivana Tavčarja, znamenitega pisatelja in politika iz druge polovice devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja. Panojska razstava je nastala v okviru zaznamovanja stote obletnice pisateljeve smrti in s tem vseslovenskega Tavčarjevega leta. Obiskovalce parka tako na vsaki strani drevoreda nagovarjajo razkošne fotografije, kar osemdeset jih je, in pletejo ganljivo zgodbo tako slavnega pisatelja kot tudi očarljive ljube mu Poljanske doline.
V Poljansko dolino po navdih
Prvi del izbranih fotografij osvetljuje življenjsko pot priznanega odvetnika, vplivnega politika, cenjenega pisatelja in nekdanjega župana Ljubljane. Da, tudi to je bil rojeni Gorenjec med letoma 1911 in 1921. Podobe in trenutki na fotografijah sprehajalcu približajo Tavčarjev čas na visoški posesti, od koder je lahko opazovali idilično dolino nad Škofjo Loko, in tudi čas v Ljubljani, ki ga je poklicno zaznamovala in kjer je februarja leta 1923 umrl.
Cvetje v jeseni pozna skorajda vsak Slovenec, četudi ni bral Tavčarjeve povesti
Drugi del razstave v ospredje postavlja povezanost pisateljevih literarnih del in Poljanske doline, ki jo je doživeto opisoval. Pod geslom "Ljubezen: za vse življenje" fotografije izvirno predstavljajo raznolikost pokrajine - od osupljivih razgledov do bogate tradicije, kulturne dediščine in avtohtone kulinarike. Razstava se dotika tudi izvirnosti, podjetnosti in športnih dosežkov, ki so vzklili iz te pravljične doline.
"To je dan, ko Poljanska dolina prihaja v Ljubljano," je na otvoritvi izpostavil župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. "Več kot sto let nazaj je bil človek iz Poljanske doline zelo pomembna osebnost v glavnem mestu. Bil je prvi človek glavnega mesta, bil je župan, to je bil naš rojak dr. Ivan Tavčar. Pa ni bil le župan, bil je tudi poslanec, Ivan Tavčar je živel v Ljubljani, toda srce je imel v Poljanski dolini. Vedno je zahajal v Poljansko dolino po navdih."
Pogubna ljubezen in Cvetje v jeseni
Tavčar je svoje pisateljevanje začel z ljubezenskimi novelami in tam periodično izrazil svoje prepričanje, da je ljubezen vsem v pogubo. Rek je prenašal v svoja dela in še danes ga mnogi takoj povežejo z njim. Občutiti ga je tudi v eni njegovih najbolj znani povesti Cvetje v jeseni, po kateri nosi ime fotografska razstava sredi Tivolija. Zgodba je nastala med prvo svetovno vojno, pod psevdonimom je bila leta 1917 objavljena v Ljubljanskem zvonu. Zgodbo ljubezni med meščanskim Janezom in kmečkim dekletom Meto pozna skorajda vsak Slovenec, četudi ni bral povesti. Celovečerni film Matjaža Klopčiča iz leta 1973, v katerem sta glavni vlogi odigrala Polde Bibič in Milena Zupančič, je s svojo ganljivo vsebino klasika slovenskega filma. Leta 2012 je RTV Slovenija film digitalizirala in restavrirala ter ga tako ohranila za ogled novim generacijam gledalcem.
"Cvetje v jeseni je slavospev Poljanski dolini, vendar ga sama razumem kot slavospev ljubezni; ljubezni, ki je na neki način večna," pravi Urška Perenič, predsednica programskega odbora letošnjega vseslovenskega Tavčarjevega leta in njegova velika poznavalka. Tudi ona se pridružuje številnim literarnim zgodovinarjem, kot so Marja Boršnik, Ivan Prijatelj in Igor Grdina, ki so se pred njo ukvarjali z raziskovanjem Tavčarjevega literarnega opusa in življenja. Sama je namreč pravkar končala pisanje knjige o njem, za katero zagotavlja, da bodo v njej še doslej neodkrite podrobnosti in pričevanja iz njegovega življenja in dela. Tudi Pereničeva meni, da je pomembno, da se Tavčarjevo leto občuti tudi v Ljubljani, kjer je bil župan. Večino življenja je bil namreč razpet med Visokim in Ljubljano, kjer je na Bregu tudi imel hišo.
