Rojena je bila v Češeniku pri Dobu v okolici Domžal pred skoraj petinsedemdesetimi leti in tam, kjer je živela s starši in še sedmimi brati in sestrami, jih je obkrožala narava, predvsem gozdovi in planine. Pri 23 letih je nato Maria Dolenc z možem Petrom in nekajletnim sinom odšla v Avstralijo za dve leti, vendar so tam ostali do danes. Sprva je Maria zelo močno pogrešala Slovenijo, domače, zeleno naravo, potem pa je življenje naneslo tako, da je Avstralija postala njen drugi dom, njena druga domovina, in to je že 51 let.
Gospa Maria oziroma Minka, kot jo kličejo njeni bližnji v Sloveniji, je strokovnjakinja z neprecenljivimi izkušnjami na področju odvisnosti in odnosov v družini. Je gestalt terapevtka, družinska terapevtka, ukvarja se z odvisnostmi in duševnim zdravjem, pri svojem delu uporablja tudi metodo postavitve družine, katere oče je Nemec Bert Hellinger, ukvarja se z izobraževanjem ... V več kot tridesetletni karieri je s svojim znanjem pomagala mnogim in to še vedno počne. Na povabilo Nataše Čebulj, direktorice Inštituta za sistemska zavedanja, se bomo z njo na njeni delavnici, namenjeni razreševanju družinskih odnosov in vsega, kar je povezano z njimi, družili tudi v Sloveniji, in sicer že 24. in 25. aprila letos. Delavnica bo zaradi epidemije covida-19 potekala prek zooma.
Jok in hudo domotožje
Ob začetku najinega pogovora jo vprašam, kako živijo v Avstraliji, ko je ves svet podlegel epidemiji covida-19, kar še posebej občutimo v Evropi, tudi v Sloveniji. "V Avstraliji trenutno živimo precej drugače kot vi v Evropi. Zelo smo svobodni v gibanju, le če gremo na avtobus ali letališče, moramo imeti zaščitne maske, pol leta nazaj smo nosili maske v trgovinah. Dolgo časa ni bilo nobene okužbe s koronavirusom, pred dnevi sem po dolgem času slišala, da je okuženih nekaj ljudi v Beranbeu. Sicer pa ne gledam televizije in ne poslušam o koronavirusu, tudi ne berem o tem že nekaj mesecev. Kar vem, izvem od drugih, s tem virusom se nočem obremenjevati. Vem, da ga ne bom dobila, če pa bi ga dobila, bi to pomenilo, da je prišel moj čas, da grem tja čez. Seveda vem, da virus obstaja, da je lahko zelo nevaren, tega se zavedam, a se ne obremenjujem z njim, živim življenje tukaj in zdaj. Zaupam svojemu telesu in duši, da bo vse v redu. Zato priporočam, da se čim manj obremenjujemo s tem, kar o virusu poročajo mediji, ker potem nekateri ljudje postanejo panični, jih je strah. Sama vem, da če iz bojazni oziroma strahu reagiramo, to ni dobro za nas, za nikogar," pravi Maria Dolenc.
"V Avstraliji trenutno živimo precej drugače kot vi v Evropi"
Zanima me, kako jo je življenjska pot zanesla na drugi konec sveta. "V Ljubljani sem bila v službi v Slovenija sadje, bila sem zelo zadovoljna in nisem razmišljala, da bi šla kam drugam. Pa mi je nekdo rekel, da pa bom mogoče le kdaj šla v svet. Rekla sem, da ne, da sem zelo zadovoljna v Sloveniji. Ampak življenje gre svojo pot. Spoznala sem Petra, svojega zdaj že nekdanjega moža. Ko je šel delat v Avstrijo, sem odpotovala z njim. Od prijateljev sva izvedela, da v Avstraliji iščejo dobre delavce, še posebej mehanike. Vabili so za dve leti, plačali so tudi letalsko karto in odločila sva se, da greva skupaj z nekajletnim sinom. Prišli smo v Sydney, in že ko je letalo pristajalo, mi je bilo zelo žal, da smo prišli tja, bilo je obdobje požarov, jaz pa sem bila navajena hribov, zelene narave. Zato sem dva tedna samo jokala in sem si želela nazaj domov. Prve mesece v Avstraliji sem imela zelo močno domotožje, a nisem mogla nazaj v Slovenijo. Počasi sem se privadila, delala sem kot šivilja doma, saj sem rodila še enega sina. Takrat sem tudi veliko hodila v cerkev, ne zato, ker bi bila posebej verna, ampak ker so se tam zbirali Slovenci in mi je zelo veliko pomenilo, da smo se družili. Takrat tudi še nisem znala angleškega jezika.
Moževa zasvojenost in hvaležnost
Gospe Marii ni bilo življenje posuto z rožami. Tam v daljni Avstraliji se je morala spopadati tudi z moževo odvisnostjo. "Ker je bil Peter zasvojen z igrami na srečo, smo imeli zelo težko življenje, njegovo odvisnost smo tudi skrivali pred drugimi, saj je bilo to sramotno. Kljub temu da je bilo zelo hudo, je bil največji učitelj zame in sem zelo hvaležna, da sem bila z njim, ker me je življenje veliko naučilo. Takrat, ko sva živela skupaj - imava dva sina -, je bilo zelo hudo, kasneje sem bila zelo hvaležna in sem še vedno, čeprav sva se po dvajsetih letih zakona ločila," pravi naša sogovornica.
Foto: Osebni arhiv
Izkušnja z moževo odvisnostjo jo je privedla do tega, da je postala terapevtka. "Po taki izkušnji veliko lažje delam z odvisniki, ker sem sama šla skozi to zgodbo, tako je moralo biti. Če si mislimo, da bomo v življenju s tistim, ki si ga sami izberemo, se motimo. Življenje nam ga izbere, za partnerja nam dodeli takšno osebo, ki nas kar naprej budi v življenje, četudi skozi probleme. Brez te izkušnje tega, kar zdaj delam, ne bi počela," pravi gospa Maria.
In ravno življenje z odvisnikom jo je privedlo na njeno poklicno, terapevtsko pot. "Zaradi moževe odvisnosti in težav, povezanih s tem, sem doživela živčni zlom. Nisem vedela, kako naj grem naprej, zato sem v nekem trenutku vse spustila in sem si rekla: Dobro, obstajamo ti, Bog in jaz, in če moram umreti, bom pač umrla. Enostavno nisem zmogla več, prepustila sem se usodi, rekla sem si, naj bo, kar bo, če bom preživela, bom, če ne, pa ne bom. Potem sem pa v nekem trenutku spoznala, da potrebujem jaz terapijo in da moram pogledati, kaj se je v preteklosti dogajalo z mano, mojo družino, predniki. Da torej ugotovim, zakaj imam takšne težave, da sem dobila moža odvisnika. In tako sem šla na različne terapije, tudi na gestalt terapijo, da bi pomagala sebi, nikoli pa nisem razmišljala, da bom jaz terapevtka. Vendar je tako hotelo Življenje," pravi gospa Maria.
Kot družinsko terapevtko jo je pot zanesla na konferenco, kjer je nekdo imel delavnico o postavitvi družine, kar jo je zelo pritegnilo. Po delavnici se je odločila, da bo več spoznala o tej metodi in je zato že čez nekaj mesecev šla v Nemčijo k Bertu Hellingerju na postavitve, da bi, znova, pomagala sebi. Vendar jo je metoda tako zelo pritegnila, da danes z njo pomaga mnogim, ki so v stiski.
Vsak (ne)uspeh se začne v družini
Maria Dolenc več kot 25 let dela z odvisniki. Vsak ima nekoliko drugačno zgodbo. "V terapijah oziroma postavitvah se je najpogosteje pokazalo, da imajo odvisniki največjo težavo, da ne morejo sprejeti sami sebe, saj imajo nizko samopodobo, težavo z izražanji čustev, v sebi nosijo strah, se česa sramujejo in podobno. Zato pa, da jim je lažje, pijejo alkohol, jemljejo drogo, kockajo ali kaj drugega. Odvisnosti poznamo še več vrst, deloholike, odvisnike od nakupovanja in druge. Opažam, da smo ljudje od marsičesa odvisni. Pogosto postanemo odvisni zato, da z nečim zunaj sebe skušamo pomiriti sebe v svoji notranjosti, da nam je potem vsaj trenutno lažje. Vendar pa dokler ne ugotovimo vzroka v sebi, zakaj smo postali odvisni, se odvisnosti ne moremo rešiti," razloži gospa Maria.
Zato z odvisniki dela tudi tako, da skozi terapijo ali postavitve skuša ugotoviti, kaj se je dogajalo v njihovem družinskem sistemu, da so postali nesamozavestni, da jih je strah, se česa sramujejo in podobno in da so zato postali odvisni. "V procesu terapije je zelo pomembno, da odvisniki najprej sebe sprejmejo takšne, kot so. Zato, da lahko potem gre terapija v tisto smer, da postanejo takšni, kot si želijo, da bi obstajali brez odvisnosti."
Pomoč pri njej pogosto poiščejo tudi poslovneži in uslužbenci različnih organizacij in ustanov, tudi oni se srečujejo s težavami, bojaznimi in strahovi, travmami. "Moje izkušnje so, da vsak v podjetje, bodisi da je njegovo ali tam le dela, vedno pride s svojo družinsko zgodbo. In pogosto se izkaže, da ljudje, ki imajo težave v poslu, mislijo, da jim bo posel oziroma služba, kjer so zaposleni, lahko pomagal pri reševanju njihovih družinskih težav. Zato jim vedno povem, da ni tako in da je treba za rešitev problema v poslu najprej pogledati njihovo družinsko zgodbo, torej kaj se je dogajalo z njihovimi predniki, da jim torej v službi ne gre dobro oziroma imajo težave. Pogosto se namreč pokaže, da če nekaj nismo predelali v družinskem sistemu, to nesemo s seboj na delovno mesto, kjer se lahko pokažejo težave. Skozi terapijo oziroma postavitev pa se pokaže, kaj se je zgodilo v njegovem družinskem sistemu, in ko to s hvaležnostjo in ljubeznijo sprejme, lahko gre naprej in mu gre dobro tudi v službi, poslu," dodaja naša sogovornica.
Maria Dolenc je teta popularne pevke Špele Grošelj, v Slovenijo pride vsako leto ali vsaj vsako drugo leto. "Lani sem že imela rezervirano letalsko karto, a zaradi epidemije žal nisem mogla priti. Bilo mi je hudo, a sem si rekla, tako pač zdaj je, na to nimaš vpliva, sprejmi to, kar je. Enkrat se bo spet spremenilo in boš spet lahko šla v Slovenijo. Zelo sem hvaležna, da živim v Avstraliji, a je moje srce še vedno v Sloveniji. S sorodniki in prijatelji v Sloveniji sem povezana prek internetnih povezav, vem, kaj se dogaja z njimi, kaj se dogaja v Sloveniji, in oni vedo, kaj se dogaja z mano in mojo družino v Avstraliji. Seveda pa je najlepše, ko se lahko vidimo v živo. Verjamem, da bom prišla v Slovenijo drugo leto. Zelo pogrešam tudi naravo, gore. Po drugi strani pa sem zelo vesela in hvaležna, da je Avstralija moj dom. Kjerkoli sem, v Avstraliji ali Sloveniji, lahko rečem, doma sem," pravi gospa Minka.
Na vprašanje, kako se soočiti z epidemijo in kaj bo jutri, gospa Maria odgovori: "Zame je najpomembnejše - in to naj bi veljalo za vse ljudi -, da živimo tukaj in zdaj, danes. Nihče od nas ne ve, kaj bo jutri prineslo življenje, kaj šele čez mesece ali drugo leto. Zato moram živeti za danes, videti svoje strahove in bojazni ter se s tem sprijazniti. Tako pač trenutno je. Če hočemo strah poriniti stran, bo še vedno tukaj, še večji bo. Zato je pomembno, da smo močni v sebi in se sprijaznimo s strahovi, ki so v nas oziroma okoli nas, ker res ne vemo, kaj bo jutri. Na to tako ali tako nimamo vpliva. Skušam biti odgovorna za svoja dejanja, za svoje misli in naredim le tisto, kar lahko, kar je v moji moči. Ne morem pa prevzemati odgovornosti za dejanja drugih. Zato me ni strah prihodnosti," sklene Maria Dolenc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
