Še pred nekaj desetletji drugega kot žaganja smrečic po gozdovih skoraj ni bilo, kasneje se je razmahnila prodaja odrezanih živih smrek, kmalu pa je sledilo prepričevanje, da je bolje kupiti umetno, ker s tem leta in leta obvarujemo drevesa v naravi. Seveda je to danes skoraj smešen argument, ker skoraj vsa drevesca prihajajo iz nasadov, da o trajnem odpadku, kakršna je plastična smreka oziroma jelka, niti ne izgubljam besed.
Vedno več ljudi se zaveda, da izbira ni le estetska, temveč tudi okoljska. Nekateri prisegajo na odrezano drevo, ki z močnim vonjem napolni prostor, drugi se odločijo za drevo v loncu, ki ga lahko po praznikih posadijo na vrt in mu s tem omogočijo nadaljnje življenje. Obe možnosti imata svoje prednosti, pomembno je predvsem, da drevo izberemo premišljeno in z občutkom do narave.
Odrezano drevo navadno prihaja z nasadov, kjer so drevesa gojena prav za ta namen. Rastline v celotnem svojem življenjskem obdobju skladiščijo ogljik, zato njihov vpliv na okolje ni tako črno-bel oziroma negativen. Vendar pa drevo kljub temu postane kratkotrajen okras. Drevo v loncu pa nas spremlja dlje časa, raste z nami in z vrtom, seveda pa zahteva več pozornosti in primeren prostor za nadaljnjo rast.
Osnovna navodila za nego
Ko božično drevo prispe domov, potrebuje nekaj osnovne nege, da ostane sveže, lepo in varno. Pri odrezanem drevesu je ključno, da mu omogočimo stalen dostop do vode. Približno 2,5 centimetra spodnjega dela debla odstranimo, zato da deblu ponovno odpremo zaprte kanale in lažje vpija vodo. V prvih 24 urah lahko popije veliko vode, zato je priporočljivo, da stojalo polnimo večkrat na dan. Prostor naj bo hladen, pozicija drevesca pa čim dlje od radiatorjev, peči ali vročih luči. Mnogi se ne zavedajo, da visoka temperatura v prostoru izsuši iglice in pospeši njihovo odpadanje.
Drevesa v loncu imajo drugačne potrebe. Ker so žive rastline, jih notranji prostori hitro obremenijo, še posebej zaradi toplote in suhega zraka. Najbolje je, da jih noter prinesemo tik pred prazniki in jih čim manj premikamo. Rastlino zalivamo zmerno, le toliko, da je zemlja rahlo vlažna, nikakor pa premočena, saj to lahko povzroči zastajanje vode in propad korenin. Po približno desetih do dvanajstih dneh je priporočljivo, da drevo vrnemo na prosto, po možnosti v zavetrje, da se postopoma privadi na zunanjo temperaturo.
Vrste smrek in jelk
Ko izbiramo vrsto, je dobro upoštevati tudi velikost prostora, v katerem bo drevo stalo. Nekatere vrste imajo širše krošnje, druge so bolj ozke. Drevesa v loncih pogosto rastejo počasneje, vendar zahtevajo prostor, kjer jih bomo shranjevali oziroma gojili za več let vnaprej.
Pri izbiri vrste drevesa pogosto tehtamo med estetiko, ceno in obstojnostjo:
• Navadna smreka je klasična izbira, ki diši praznično, ima lepo piramidalno obliko, vendar iglice hitro odpadajo.
• Kavkaška jelka je že vrsto let najbolj priljubljena, saj iglice ohrani tudi v notranjih prostorih.
• Srebrna smreka (sorte) navdušuje s hladnim, modrikastim odtenkom iglic, poleg tega pa je bolj trpežna kot navadna smreka.
• Korejska jelka je kompaktna, z zanimivimi, srebrno nadahnjenimi iglicami, zato je privlačna tudi kot okrasna vrtna rastlina.
• Fraserjeva jelka (Abies fraseri) ponuja prijeten, nežen vonj in sorazmerno gosto krošnjo, zaradi česar je zelo dekorativna.
Po praznikih
Ko prazniki minejo, se začne drugi del zgodbe o božičnem drevesu. Mnogi drevo preprosto zavržejo, a veliko bolj trajnostno je, da mu omogočimo ponovno uporabo ali vračanje v naravni krog. Odrezano drevo lahko razrežemo in razkosamo na manjše dele, ki bodo sčasoma razpadli, pri čemer les služi kot dom žuželkam in malim gozdnim živalim. Nekateri ga zdrobijo v zastirko, ki jo uporabijo na vrtnih gredicah ali okoli grmovnic. Tako se del drevesa vrne tja, kjer je nastal.
Lončnice pa po praznikih potrebujejo postopno privajanje na zunanje razmere. Ko drevo ponovno najde svoje mesto na prostem, je dobro preveriti njegovo stanje. Če je videti zdravo, ga lahko v pomladnih mesecih presadimo v večji lonec ali na vrt. S tem mu omogočimo, da še naprej raste in s svojo prisotnostjo vsako leto pričara praznični duh, a na povsem naraven način.
S pravilnim ravnanjem lahko božično drevo postane del našega doma še dolgo po tem, ko lučke ugasnemo. Naj nas vsako leto spomni, da se lepota praznikov skriva tudi v skrbi za okolje.
