(FOTO) Pomladanska januarska smuka na avstrijskem Koroškem

Srečko Klapš Srečko Klapš
02.02.2025 03:10

Raport s smučišč Slovencem priljubljenega Bad Kleinkirchheima in Turracher Höhe. S smuke v terme, na pohod, v kočijo ali na šlager festival Musi.

Poslušaj
Dekleta je na popevkarskem festivalu Musi najbolj razvnela skupina Mountain Crew na čelu z nekdanjim mistrom Avstrije Philippom Rafetsederjem.
Bad Kleinkircheim Tourism

Sredi januarja smo obiskali avstrijska koroška smučišča, ki so bila v celoti zasnežena, a v glavnem s tehničnim snegom. Ozki beli jeziki na sicer urejenih progah pričajo, da podnebne spremembe kažejo zobe tudi na tisoč metrih nadmorske višine. Priprava smučarskih prog tako terja visoke denarne vložke, zato so, kot je povedala Kathrin Bruger, turistična predstavnica v Bad Kleinkirchheimu, dnevne vozovnice podražili za pet evrov - na 67. Dejala je, da je kljub pomanjkanju naravnega snega zasedenost hotelov in družinskih penzionov dobra, največ gostov imajo iz Nemčije, veliko je tudi Slovencev, ki v smučarski center s toplicami zahajajo že več desetletij. Štiričlanska družina iz Ljubljane, ki smo jo srečali v recepciji hotela NockResort, nam je dejala, da so za polni penzion in smučarske vozovnice skupaj odšteli 400 evrov. Morda se sliši veliko, a za dvodnevno smučanje s prehrano, velnesom in savnami je, kot so dejali, sprejemljivo.

S smučmi čez zaledenelo jezerce

Bad Kleinkirchheim je tudi dobro izhodišče za skok na višje ležeča smučišča Turracher Höhe, kjer je bila pokrajina za odtenek bolj zimska. Sprejela nas je smučarska vodnica Susane in nas popeljala v ogrevane prostore, kjer smo si obuli smučarske čevlje in odložili nahrbtnike. V središču kraja stoji apartmajski hotel Alpin Peks, ki sta ga pred dvema letoma odprla zakonca Katja in Sebastijan Lupša. V restavraciji ponujata tudi slovenske štruklje in gibanice ter vina slovenskih vinarjev.

Ozki beli jeziki na smučiščih Bad Kleinkirchheima pričajo o podnebnih spremembah.
Srečko Klapš

Sprva smo preizkusili še utrjene senčne dele smučišča in proge ter se podali na lov za butlerjem, ki smučarje na motornih saneh razveseljuje s penečim vinom in smučarskimi šali, kot nam je povedal Franz, marca otrokom delijo sladoled. Sledilo je še obvezno fotografiranje in postanek za kosilo v koči Almzeit, kjer smo pokusili tudi znamenito pivovo juho (Biersuppe) z zeliščno štručko. Ob sončnem vremenu je bila tudi zunanja terasa polna do zadnjega sedeža z vrsto čakajočih na mizo. In cene? Juhe od pet do deset evrov, dunajski zrezek z ocvrtim krompirčkom 17 evrov, domača svinjska pečenka s kruhovim cmokom in kislim zeljem 20 evrov.

Biosferni park Nockberge pod zaščito Unesca sodeluje s slovenskimi partnerji pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Srečko Klapš

Vmes smo prečkali zaledenelo jezero, preko katerega nas je povleklo terensko vozilo. Ko smo se spraševali, ali je gladina jezerca dovolj pomrznjena, da vzdrži ducat smučarjev, ki se oklepajo vodila za vleko, nas je Iris Kuchar s koroške turistične organizacije pomirila s prigodo o testiranju trdnosti ledu. Preden odprejo pot čez jezero, opravijo test, ki ima tudi humanitarno noto. Pobirajo namreč stave, ali bo led vzdržal pohodnika in kasneje motorne sani ali terensko vozilo. "Letos je šel uspešno prvi čez jezerce duhovnik, za njim pa eden od domačinov z motornimi sanmi - in končal v vodi." Vajen razmer je bil oblečen v neoprensko opravo, denar pa gre v vsakem primeru v humanitarne namene, je še dejala Iris Kuchar.

Na smuko s Klammerjem, na koncert z DJ Ötzijem

Po mehčanju mišic in pregrevanju sklepov v savnah in hotelskem bazenu smo se s kočijo, ki sta jo vlekla črna vranca pasme Norik, pripeljali v znamenito gostilno Trattlerhof na pokušino koroške kulinarike. Gostitelj in lastnik gostilne (in še dveh manjših hotelov) Jakob Forstnig, ki je tudi predsednik turističnega odbora Bad Kleinkirchheima, nam je povedal, da njegovo gostišče obišče veliko Slovencev, tudi znanih - tudi Tina Maze in Andrea Massi ter slovenski športni funkcionarji in športni novinarji, ko tod gostijo tekme svetovnega pokala. Nam je ponudil večhodni večerni meni, začenši s tatarjem koroške postrvi, kremno juho s sladkim krompirjem topinambur, filejem koroškega "lososa" in telečja lička. Vinska spremljava Zweigelt je bila prav tako iz tukajšnjih krajev. Jakob Forstnig je navdušeno pripovedoval tudi o lepotah Slovenije, ki so ga prevzele v dolini Soče, v Brdih pri vinarjih Ščurek in o kulinaričnih kreacijah naše svetovne šefinje Ane Roš. Ob slovesu nas je povabil na legendarni open air Musi festival avstrijskih zvezd šlagerjev na čelu z DJ Ötzijem.

Najbolj ponosen pa je na sokrajana in svetovno smučarsko legendo Franza Klammerja, ki so mu ob 70. rojstnem dnevu ob turističnem uradu postavili spomenik s QR-kodo za ogled dokumentarnega filma o njem. Omogočajo tudi smučanje s Klammerjem še pred 9. uro, preden odprejo proge za turiste, in sicer 4., 11. in 18. februarja. Smučate lahko tudi po njem imenovani črni progi za svetovni pokal, za to je ta dogodivščina primerna za dobre smučarje.

Smučarski butler Franz razveseljuje smučarje s penino na Turracher Höhe.
Srečko Klapš

V soboto smo presmučali vse proge na nadmorski višini od 1075 do 2055 metrov, tudi tiste v sosednjem St. Osvaldu, in vedno bolj obremenjevali mišice, saj je tehnični sneg bolj trd, čez dan pa mestoma tudi zdrsan oziroma poledenel. Smučarska vozovnica Bad Kleinkirchheim/St. Oswald-Falkert omogoča dostop do vseh treh smučišč.

Nekdanji mister Avstrije in nova Helena Fischer

Kljub večernim nizkim temperaturam se je na prizorišče koncerta avstrijskih šlagerjev Wenn die Musi spielt ob spodnji postaji gondolske žičnice zgrnilo na tisoče obiskovalcev, ki so za vstopnico odšteli 50 evrov. Prireditev je v živo prenašala avstrijska nacionalna televizija ORF. In zvezde večera? Že omenjeni DJ Ötzi je nastopil s srce parajočo balado skupaj s hčerko Liso Mario, ki se podaja po očetovih glasbenih stopinjah. Med zvezdnicami naj bi veliko obetala Melisa Naschenweng, ki jo nekateri vidijo v salonarjih legendarne Helene Fischer. Dekleta pa so najbolj razvneli člani skupine Mountain Crew, zvezdniki tiktoka - na čelu z nekdanjim mistrom Avstrije Philippom Rafetsederjem. Kljub nekaj stopinjam pod ničlo so po odru poplesavali v tradicionalnih usnjenih kratkih hlačah in "zgoraj brez". Naravnost z odra v Bad Kleinkirchheimu se je na resničnostni šov ene od nemških komercialnih televizij (Dschungelcamp), ki poteka v Avstraliji, odpravila nemška pevka Anna-Carina Woitschack. O glasbenih okusih bi lahko razpredali, a podobni velekoncerti bogatijo turistično ponudbo regije, sredi junija pa je na sporedu še poletni Musi festival.

Biosferni park Nockberge s slovenskim pridihom

V nedeljo smo se z gondolo podali še na St. Oswald, kjer nas je že čakal Johanes Napokoj, ranger biosfernega parka Nockberge, ki je pod zaščito Unesca. Povedal nam je, da so pohodniške poti zmerne zahtevnosti in primerne za večino pohodnikov. Ob sončnem vremenu se je pogled vil tudi na Karavanke in Julijske Alpe. Johanes je tudi gozdar in ponosen na tradicionalno drevo cemprin (Zirben), ki raste tod s posebej mehkim in dragocenim lesom. "Učinki tega lesa so neverjetni. Če spite v postelji, izdelani iz tega lesa, ali v sobi, kjer so stene ali tla prekrite z njim, boste veliko bolje spali, ker precej znižuje srčni utrip. Raziskave kažejo, da les deluje skoraj kot pomirjevalo."

Johanes Napokoj, ranger, gozdar in lovec v biosfernem parku Nockberge
Srečko Klapš

Medtem ko žganje v primernih količinah seveda očisti dihalne poti, je dodal Johanes Napokoj. Glede na to, da je tudi lovec, omeni, da je na teh pobočjih veliko jelenov in merjascev in da se na lov za srnami včasih poda tudi v okolici Murske Sobote in Moravskih Toplic. Na povratku nam je iz kabinske žičnice pokazal predel, kjer se je soncu nastavljalo okoli sto jelenjih samcev. Ko smo ga povprašali, kako to, da so tako složni, je razložil, da je v tem obdobju njihova raven testosterona nizka.

Glede na to, da živi v Beljaku, mu je Slovenija blizu. Tudi zato, ker je biosferni park Nockberge eden od petih partnerjev v projektu čezmejnega ohranjanja biotske raznovrstnosti programa Interreg Slovenija-Avstrija. Preostali štirje partnerji, ki si prizadevajo za ohranjanje tradicionalnega kmetijstva in gozdarstva, so Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Štajersko združenje za varstvo narave, Gospodarska agencija dežele Gradiščanska in Občina Črna na Koroškem. Do zdaj so uspeli ohraniti izkoriščanje travinja na gorskih območjih, na območju Pece in Uršlje gore vzpostavljajo planinsko pašništvo, na Gradiščanskem pa ohranjajo travniške sadovnjake. K sreči narava ne pozna meja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.