Denis Bende Živčec
Poletni dnevi so kot nalašč tudi za razmišljanje o modi, trendih, modnih ustvarjalcih in projektih, ki podpirajo, promovirajo trajnostno naravnane modne oblikovalce. Vse glasneje bije (zeleno) modno srce tudi v Sloveniji, a tokrat ne govorimo o Ljubljanskem tednu mode, temveč o izvirnem projektu Mesec mode v muzeju, ki so ga maja znova izpeljali v Pokrajinskem muzeju Maribor. Vsako leto v maju izpostavijo svojo zbirko oblačilne kulture in iščejo vzporednice v sodobnosti. Nosilna tema letošnjega projekta je bila Modna ilustracija, ki ponavadi predstavlja začetek modnega oblikovanja, veliko pozornosti so namenili tudi trajnostni modi. Predstavili so modne ilustracije iz 19. in 20. stoletja, vključno z izborom historičnih oblačil in modnih dodatkov iz tistega časa, vzporedno pa so prikazali tudi sodobne modne ilustracije dijakov in študentov modnega oblikovanja. Razstavo so naslovili Modna ilustracija - vizualno razkošje.
"Z izborom letošnje teme sem želela javnosti prikazati večini prikrit, a nepogrešljiv osnovni del kreativnega procesa modnega oblikovanja. Ob tem sem želela modno ilustracijo osvetliti z več zornih kotov, saj preko nje lahko sledimo pomembni zgodovinski pripovedi, hkrati pa sproža razmislek o globljem pomenu mode, oblikovanja in umetnosti," je na tiskovni konferenci povedala kustodinja za oblačilno kulturo in nosilka projekta Maja Hren Brvar. Mesec mode v muzeju prirejajo od leta 2013. "Zaradi edinstvenosti v slovenskem prostoru sodi zbirka modnih oblačil med zbirke nacionalnega pomena," poudarja direktorica muzeja Mirjana Koren. V projektu po njenih besedah vsako leto povežejo okoli 150 ustvarjalcev, ki prihajajo iz različnih izobraževalnih, strokovnih in kulturnih ustanov.
Katja Toplak: "Ljudje kupujejo množično in nepremišljeno"
Svoje izdelke so na reviji pripravili tudi dijaki in študenti, češnja na torti projekta pa je bila velika modna revija priznanih modnih oblikovalcev, ki so predstavili trajnostno naravnane kolekcije z modnimi ilustracijami in skicami. Katja Toplak, dobra znanka mariborskih modnih sladokuscev, lastnica priljubljenega butika Perfect Dresscode s Katjo, ki je v strogem centru mesta v Ulici škofa Maksimilijana Držečnika, je v Maribor pripeljala pravo armado cenjenih slovenskih modnih oblikovalk, katerih kose tudi ponuja v svojem butiku. Je imela katera od oblikovalk kak pomislek glede ponujanja svojih kreacij v drugem največjem mestu? "Vse oblikovalke, ki sem jih do danes povabila k sodelovanju, so imele iste pogoje. Ker pa nismo Ljubljana in nikoli ne bomo, se moram pri prodaji zelo potruditi. Upravičiti je treba ceno unikatnega izdelka, ročno narejenega, iz visokokakovostnih materialov, ki ga je naredila oblikovalka. Pred leti je bilo normalno, da so naše babice porabile celo plačo za Murin plašč, ki ga nosimo lahko še danes. Ljudje so premalo naklonjeni slovenski modi ali pa jo premalo poznajo in ji posledično ne zaupajo toliko kot denimo izdelkom italijanskih, turških ali drugih znamk, ki se v ceni skorajda več ne razlikujejo," pravi Katja Toplak, ki jo, kadar se preda modni nostalgiji, najbolj navdihuje moda 50. in 60. let. "Takrat ženske niso potrebovale gole kože, da so bile prefinjene, zapeljive in ženstvene," je razmišljala ob razstavi. "Ko gledam mlade, se mi zdi, da smo izgubili odnos in spoštovanje do oblačil, mode, inštitucij. V šolo lahko gredo z majicami, ki več razkrivajo kot zakrivajo, in v razvlečenih trenirkah. Zato sem podpornica ideje za uvedbo uniform, ker s tem nihče ne bi izstopal. Otroci iz revnejših družin se ne bi počutili manjvredni. Medtem ko se sedaj kažejo velike razlike, s čimer izgubljamo družbene vrednote. Tudi v gledališče se včasih ni vstopalo v džinsu, kar danes ni redkost," dodaja poznavalka.
Moda se iz leta v leto spreminja, prilagaja času in svetu. Kakšna se ji zdi zdajšnja? "Trende narekujejo velike korporacije in spletne strani, zaradi katerih ljudje množično in nepremišljeno kupujejo in nato vsako leto odvržejo na tone oblačil. Ta trend je postal globalni problem, ki ga skušam s svojim butikom vsaj malo rešiti," odvrne. Je Maribor mesto, ki ga moda zanima? "Po mestu vidim ogromno urejenih lepih žensk, ki imajo smisel za estetiko in se sprejemajo takšne, kot so. Samozavestna in zadovoljna ženska je najlepša in s tako mero tudi nosi kreacije. Rekla bi, da morda manj kot pred 20-imi ali 30-imi leti, ko še trg ni bil tako nasičen z oblačili. Takrat so ljudje cenili kvaliteto pred kvantiteto," razmišlja Katja. Projekt Mesec mode v muzeju ima pri njej posebno mesto. Majo Hren Brvar je spoznala na lanski modni reviji, kjer so prav tako sodelovale njene gostujoče oblikovalke, a zaradi športnih iger EYOF 2024 na temo Moda in šport. "Letos sem imela priložnost voditi modno revijo na temo Modna ilustracija. Oblikovalke je izbrala Maja Hren Brvar. Skupaj sva pregledali seznam in se odločili povabiti tudi Uršo Drofenik, ki je predstavila svojo kolekcijo z motivi človeške ribice. Njena kolekcija je na voljo samo v mojem butiku, kar si štejem v veliko čast," pravi Katja. "Imam ekipo punc, ki so vedno pripravljene sodelovati na modnih revijah, sama pa zmeraj rada dam priložnost tistim, ki si to želijo. Prav tako podpiram še neuveljavljene modne oblikovalke, ki iščejo svoj preboj na modni zemljevid, ena izmed njih gostuje tudi v mojem butiku, to je Natalija Lesjak," sklene. Pa modni nasvet za letošnje poletje? "Sama rada svetujem, da se ženske oblečejo v oblačila, v katerih se najbolje počutijo. Zagotovo pa so to poletje v garderobnih omarah v ospredju minimalistična oblačila, preprosti kroji (nevtralni) in žive barve. Ne smemo zanemariti cvetličnih potiskov, ki dodajo kanček igrivosti," svetuje.
Urša Drofenik: "Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja okoli nas"
Nad sodelovanjem pri projektu Mesec mode v muzeju in nad svojo novo kolekcijo je navdušena tudi oblikovalka Urša Drofenik. "Projekt se mi zdi dober, ker podpira slovenske ustvarjalce. Pa tudi ambient sam je zelo primeren, ker poudari veličino zgodbe vsakega oblikovalca," pravi. Naveza s Katjo Toplak je zanjo navdihujoča. "Imam kar nekaj strank iz Maribora, zadnje čase sem v mestu pogosteje. Katja je kriva, da sem tako hitro naredila to kolekcijo. Januarja sem ji obljubila, da bom nekaj naredila za projekt v pokrajinskem muzeju, če ne bi obljubila, kolekcije še ne bi bilo, ker trenutno dajem prioriteto drugim rečem. Zelo sem ji hvaležna, čeprav že dva meseca spim samo štiri, pet ur na noč, ampak je vredno, ker je nastalo nekaj lepega," pravi Urša.
Po koroni ni bila prisotna na nobeni večji modni reviji, Mesec mode pa je v njej spet prebudil željo po samostojni reviji. Zgodba človeške ribice jo navdihuje že kar nekaj let in v svoje kreacije jo namerava vpletati še naprej, nova kolekcija se imenuje Proteus by Urša Drofenik, skrajšano PROUD. Znamko je tudi zaščitila. O proteusu nastaja tudi knjižna trilogija, fantazijski roman. Modna kolekcija je nastala prav zato, ker jo zanima trajnostna moda. "Na trgu je preveč fast food mode. Lahko bi bolj pazili na to, kaj in kako se kupuje. Sem zagovornica kupovanja kakovosti, četudi stane več. Manj je več. S to blagovno znamko želim opozarjati ljudi na okoljevarstvo, zato bom pozorna na to, da bodo materiali organski, tisk na vodni osnovi, da materiali ne bodo obdelani s strupenimi kemikalijami, da bodo iz pravične trgovine, da se v tej verigi nikogar ne bo izkoriščalo. Všeč so mi tudi reciklirani materiali, na to je treba biti vedno bolj pozoren. Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja okoli nas. Vsi smo v istem čolnu. Ko pogledaš širše in vidiš, kakšen onesnaževalec je modna industrija, te kar stisne v želodcu. In na tem trajnostnem pristopu nameravam graditi," sklene Urša Drofenik.
