Hitra in enostavna priprava hrane: Dobrote iz voka z receptom riževih rezancev z zelenjavo

Kitajska, Tajska, Vietnam in še katera država z Daljnega vzhoda veljajo za svojevrstne kulinarične destinacije. Cesarska kitajska in kraljevska tajska kuhinja, prepletanje okusov v vietnamski kuhinji, Laos in Kambodža s svojimi jedmi ... Mnogi, ki so potovali po tistih krajih, se večinoma z nostalgijo spominjajo tamkajšnjih jedi. Kako se jih tudi ne bi, ko pa so tako zelo okusne, sveže, včasih tudi krepko pekoče, sploh tajske, lepo pisane in nasploh navdušujoče. Tako zelo, da si jih želimo pripraviti tudi doma. V današnjem času je to nekoliko lažje kot pred leti, ko se je pri nas dobila komajda kakšna sestavina za takrat še eksotične kuhinje. A dandanašnji, ko so povezave v svetu hitrejše, trgovina pa vse bolj prepletena, skorajda ni sestavine, ki je ne bi našli tudi na policah trgovin pri nas.

Za popolno vzhodnjaško jed nam tako manjkajo le meso in kakšna zelenjava iz tistih krajev, morda kakšno sveže zelišče, tipično za tiste kraje, a nekaj osnovnih sestavin, kot so sojina omaka, ribja omaka, omaka hoisin in ostrigina omaka, svež ingver in listi koriandra so nam vedno na dosegu roke. In seveda nepogrešljiva posoda za omenjene jedi - vok.

Izberimo vok

Na začetku velja poudariti, da povsem identičnih okusov kot v deželah, v katerih kraljuje vok kot osnovna posoda, seveda ne bomo dosegli. Zelenjava in meso sta tam pridelana v drugačnem okolju, podnebje in zemlja naredita svoje. Pa vendar velja poskusiti. Četudi gre za približke, so ti vendarle lahko zelo dobri, okusni in če nič drugega, bomo na krožnike dali nekaj, kar nas bo vsaj v mislih popeljalo na drug konec sveta. Da pa v vzhodnjaške kuhinje ne sodi olivno olje, pa tudi rožmarin, timijan, majaron in origano ter še kakšna tipično evropska začimba ne, je jasno. Velja pa omeniti nekaj osnovnih pravil in sestavin, da bo doma pripravljena jed z daljnovzhodnim navdihom res dober približek.

Najprej seveda izberemo vok. Pravi vok je iz tolčenega železa z dvema manjšima ročkama ali z eno daljšo, dno je nekoliko zaobljeno. A v takšnem voku lahko jedi pripravljamo le na za to primernem plinskem štedilniku, zato ga v Evropi ne uporabljamo prav pogosto.

Bolj so v uporabi voki iz litega železa, oplemenitenega jekla, ki imajo tudi premaz proti prijemanju, iz aluminija ali teflona. Ti voki imajo nekoliko širše in ravno dno, zato jih lahko uporabljamo tudi na štedilnikih z ravno površino (električni, steklokeramični ali indukcijski).

Ko izbiramo vok, se raje odločimo za nekoliko večjega, tako bomo sestavine v njem lažje mešali, vsekakor pa izberemo vok iz materiala, ki prenese visoke temperature. In ne pozabimo na polkrožno mrežico, ki nam bo olajšala pripravo hrane.

V voku jedi največkrat pražimo in pečemo, a jih lahko tudi cvremo, parimo in dušimo. Pri tem bo v pomoč tudi polkrožna mrežica, na katero lahko odložimo nekatere sestavine, medtem ko se ukvarjamo z mešanjem drugih.

Nekaj osnovnih pravil

Pri pripravi hrane v voku je prvo in osnovno pravilo, da vse sestavine pripravimo vnaprej. Ni namreč časa, tako kot pri pripravi nekaterih naših jedi, da bi med praženjem čebule rezali meso in zelenjavo. Ker pri kuhanju z vokom je nujno delati hitro.

Meso narežemo na tanke trakove in ga mariniramo. Potresemo ga s koruznim škrobom ali riževo moko, dodamo sojino omako in po želji ingver ter malo arašidovega ali sezamovega olja (to da zelo izrazit okus jedi) in vse skupaj premešamo. Če mesa ne bomo porabili takoj, ga lahko v hladilniku pustimo čez noč.

Tudi vso zelenjavo narežemo, preden segrejemo vok. Bolj čvrsto zelenjavo (korenje na primer) narežemo na tanke kose ali trakove, papriko na trakove. Kitajsko zelje prav tako narežemo na trakove, a ga v vok dodamo tik pred koncem priprave jedi. Tudi običajno belo zelje lahko dodamo jedi, pred tem ga drobno naribamo. Če uporabimo brokoli in stročji fižol, ju prej blanširamo, enako ravnamo z zamrznjenim graškom. Če bomo jedem dodajali vložene bambusove vršičke, vodni kostanj in sojine kalčke, jih pred uporabo dobro odcedimo in jedi dodamo nazadnje. Naj se le prepojijo z okusi, toplotno so bili že obdelani pri konzerviranju.

Naslednje pravilo je, da najprej močno segrejemo prazen vok. Šele ko se iz njega nekoliko pokadi, dodamo olje (arašidovo, sončnično in malo sezamovega). Toliko naj ga bo, da je dno pokrito. Potem pa začnemo dodajati izbrane sestavine. Najprej meso. Če delamo z večjo količino, meso pečemo po obrokih. Če ga v vok stresemo preveč, se ne bo hitro zapeklo, sokovi bodo tako stekli iz mesa in postalo bo suho, trdo, česar seveda ne želimo. Pečeno meso shranimo na toplem. Med pečenjem lahko mesu dodamo svež nariban ingver in česen ter malo sojine omake. Ko spečemo zadnji obrok mesa (namesto mesa lahko seveda uporabimo tudi ribe ali morske sadeže, rakove repke ali tofu), vrnemo v ponev meso, ki smo ga shranili, potem pa postopoma dodajamo narezano zelenjavo in nenehno mešamo z leseno lopatko.

Najprej dodamo tisto zelenjavo, ki potrebuje nekaj več časa, da se navzame okusov, na koncu pa tisto, ki ne potrebuje veliko časa, da postane sočna. Pazimo, da zelenjava ne uplahne, ostati mora čvrsta in hrustljava. Na koncu po želji dodamo še malo hoisin omake.

Riž ali testenine

Če želimo jed z omako, potem zmešamo koruzni škrob ali riževo moko s sojino in ostrigino omako ter malo vode. Pazimo, da omaka ne bo preslana, sploh če smo jedi že prej dodajali sojino omako. Ko mešanico zlijemo v vok, naj na hitro prevre, jed še enkrat narahlo premešamo in je nared. Na koncu jo še potresemo z narezano mlado čebulo.

K jedem iz voka se lepo poda kuhan basmati ali jasminov riž. In seveda različne vrste rezancev. Te vedno skuhamo vnaprej, potem pa jih ali zmešmo z jedjo iz voka ali pa jih na hitro damo v ponev z oljem, prelijemo z malo sojine omake in premešamo. K tako pripravljeni jedi se lepo poda tudi pečeno jajce. Ko pripravljamo meso in zelenjavo, ju potisnemo na obod voka, na maščobi pa med mešanjem spečemo stepeno jajce, potem pa na dno voka vrnemo sestavine z oboda in premešamo.

Dolgozrnati riž k jedem iz voka skuhamo v neslani vodi. Pred kuhanjem ga skozi cedilko izpiramo, dokler voda ni povsem bistra. Tako bomo odstranili škrob in riž se ne bo lepil, ampak bo lepo rahel in puhast. Kuhamo ga tako, da voda sega okoli 3 centimetre nad rižem, posodo pokrijemo in ko vsebina zavre, zmanjšamo ogenj na minimum. Po nekaj minutah ogenj ugasnemo in pustimo, da riž vpije vso tekočino. Lahko pa riž skuhamo prej in ga ohladimo, potem pa ga vmešamo v pečeno meso z zelenjavo.