Barbara Gavez Volčjak
Alenka Klemenčič: "Folkloristi leta in leta trenirajo, da lahko pokažejo svojo kulturo v čim lepši luči."
Folkart praznuje 35 let. Iz skromnih začetkov v letu 1989, ko so ga folkloristi KUD Študent iz Maribora prvič organizirali po vzoru festivalov, ki so se jih tedaj sami udeleževali, je nastal dogodek, ki je Maribor in Slovenijo umestil na marsikateri zemljevid, ne zgolj tradicijski ali etnografski. Folkart je bil navsezadnje zametek Festivala Lent.
Alenka Klemenčič že trideset let diha s Folkartom. Festivalom, ki s svojo barvitostjo, živahnostjo in pozitivno energijo poletni Maribor spreminja v mozaik sveta v malem.
Kakšna publika smo Mariborčani?
"Za publiko se je vedno treba boriti, nič ni samoumevno," odgovarja Klemenčičeva, a dodaja, da so obiskovalci Folkarta o njegovi ponudbi dobro poučeni. "Marsikje si želijo videti samo eksotične plese, mariborska publika pa prepozna kakovost, to vidim po njenem odzivu. Folkloristi leta in leta trenirajo, da lahko pokažejo svojo kulturo v čim lepši luči. Ko dobijo spontan odziv publike, je to zanje nekaj najlepšega. Tudi zaradi tega se pri nas dobro počutijo in zaradi tega 'feelinga' so njihovi nastopi na odru vrhunski."
Je oder na Trgu Leona Štuklja dovolj dobro nadomestilo zanj za plavajoči oder na Dravi?
"Oder je sicer super, vendar popolnoma neprimeren za folkloro. Ne razumem, zakaj se odgovorni ne zavedajo, kaj je oder na Dravi pomenil za promocijo Maribora. Med nastopajočimi z vsega sveta ni bilo skupine, ki ne bi še leta omenjala, da takega odra ni nikjer na svetu. Pa te skupine potujejo po vsem svetu. Samo en francoski festival je imel oder sredi reke, okoli njega ogromne zaslone, publika pa je stala na obrežju. Maori, za katere se puli cel svet, so ob svojem drugem obisku rekli, da na takem odru niso plesali nikjer drugje. In tudi za obiskovalce je bolje gledati nastop z višine, zdaj nekateri vidijo samo glave plesalcev. Plavajoči oder je bil veličasten simbol Maribora, ki so ga vsi nastopajoči ponesli v svet, zato bom večno žalovala za njim."
Alenka Klemenčič že trideset let diha s Folkartom. Festivalom, ki s svojo barvitostjo, živahnostjo in pozitivno energijo poletni Maribor spreminja v mozaik sveta v malem.
Kakšna publika smo Mariborčani?
"Za publiko se je vedno treba boriti, nič ni samoumevno," odgovarja Klemenčičeva, a dodaja, da so obiskovalci Folkarta o njegovi ponudbi dobro poučeni. "Marsikje si želijo videti samo eksotične plese, mariborska publika pa prepozna kakovost, to vidim po njenem odzivu. Folkloristi leta in leta trenirajo, da lahko pokažejo svojo kulturo v čim lepši luči. Ko dobijo spontan odziv publike, je to zanje nekaj najlepšega. Tudi zaradi tega se pri nas dobro počutijo in zaradi tega 'feelinga' so njihovi nastopi na odru vrhunski."
Je oder na Trgu Leona Štuklja dovolj dobro nadomestilo zanj za plavajoči oder na Dravi?
"Oder je sicer super, vendar popolnoma neprimeren za folkloro. Ne razumem, zakaj se odgovorni ne zavedajo, kaj je oder na Dravi pomenil za promocijo Maribora. Med nastopajočimi z vsega sveta ni bilo skupine, ki ne bi še leta omenjala, da takega odra ni nikjer na svetu. Pa te skupine potujejo po vsem svetu. Samo en francoski festival je imel oder sredi reke, okoli njega ogromne zaslone, publika pa je stala na obrežju. Maori, za katere se puli cel svet, so ob svojem drugem obisku rekli, da na takem odru niso plesali nikjer drugje. In tudi za obiskovalce je bolje gledati nastop z višine, zdaj nekateri vidijo samo glave plesalcev. Plavajoči oder je bil veličasten simbol Maribora, ki so ga vsi nastopajoči ponesli v svet, zato bom večno žalovala za njim."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
