(INTERVJU) Basist in menedžer skupine Mi2: Bojim se, da dlje ko bo to trajalo, bolj bo usihala volja po ustvarjanju

Je bas v kovčku ali na dosegu rok?

Basovje, ker jih je več, je v kovčkih in v glavnem na dosegu roke. Ne nazadnje jih dokaj redno uporabljam, ker je to kompenzacija za manjkajočo socializacijo, seveda kadar se ne socializiram z ženo. V bistvu sem se kar angažiral v tem letu. Priključil sem se projektu Sence, za katerega sem posnel večino bas linij za prihajajoči album. Trenutno s snemanjem in postprodukcijo sodelujem s pevcem skupine Okttober, ki je, kot pravi sam, iz predala potegnil nekaj zelo zanimivih komadov. Občasno basiram tudi z Mi2, saj opravljamo gospodarsko dejavnost "snemanje in prodaja glasbe" in v okviru tega pripravljamo nov studijski album pri založbi ZKP.

Vsak ste v svoji občini.

Ja, vendar se družimo na video povezavah in po e-mailu.

Ali je to mogoče?

Kaj vse ste pred korono imeli načrtovano za letos?

Skupina je bila tako rekoč razprodana že februarja za celotno leto 2020. Za 4. in 5. december smo tudi načrtovali koncerta v Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob 25-letnici benda. V bistvu smo bili prve žrtve korone že pod prejšnjo vlado z istim ministrom, ki nam je 7. marca ob 18. uri v Cankarjev dom javila, da so od 19. ure naprej prepovedane vse prireditve. Spominja na kaj?

To je bil šok, koncert, ki je bil dolgo napovedovan, ste morali odpovedati. In se odpovedati vloženemu delu in vloženemu denarju?

Bolj kot šok je bilo: "Ali je to mogoče?" Če so preigravali to možnost že nekaj dni, bi bilo pošteno, da to objavijo dan prej ali vsaj dopoldan. Ne pa, da so se ljudje iz vse države vozili ter spraševali, ali koncert bo, mi pa odgovora nismo imeli. Medtem je bila scena postavljena, luči, ozvočenje in komplet ekipa na mestu; to seveda stane in ne malo. Da o predhodno vloženem delu v obliki intenzivnih vaj sploh ne govorim. Skratka panično, zmedeno in čisto brez občutka je bila sprejeta ter objavljena odločitev. Kot vidimo, v nadaljevanju ni nič drugače. Seveda koncert ni odpovedan, ampak se premika na boljše čase, če ne na spomlad 2021, pa na jesen.

Mi bomo tako in tako zadnji

Kaj lahko zdaj basist in poslovodja iz benda, kot bi vam rekel Jaša Lorenčič, stori dobrega za Mi2?

Kot poslovodja bore malo. Lahko samo žalostno gledam, kako posel propada, in nekako ni videti luči na koncu tunela. Ker nas je, glasbeno industrijo, vlada iz neznanih razlogov prezrla v vseh PKP-jih, protikoronskih paketih, bom kot mnogi drugi tudi sam moral razmisliti o ekonomski smotrnosti svoje firme, ki se je ukvarjala z bookingom glasbenih skupin. Kot basist pa seveda tvorno sodelujem pri nastajanju plošče, torej moje delo je izumljanje bas linij za komade in beleženje ustvarjalnega procesa.

Niti zase niti za druge ne morete nič narediti?

Drugim sploh ne morem pomagati - če ni prireditev, ni posla. Najhujše je tistim, ki so do korone živeli izključno od nastopanja in morda tudi nimajo nekega statusa, ki je osnova za pridobivanje nadomestila iz PKP-jev. Ti bodo morda morali začeti prodajati hamburgerje za preživetje, kot se je, če sem si prav zapomnil, slikovito izrazil Hamo. Bojim se, da dlje ko bo to trajalo, bolj bo usihala volja po ustvarjanju. Propadali bodo projekti, zasedbe; in ko bodo odločevalci nekega dne prižgali luč, bo pogled na glasbeno sceno pri nas podoben Dresdnu v drugi svetovni vojni. Imam občutek, da se celoten kulturni trg pri nas še nekaj časa ne bo utiril v stare tirnice. Upam, da se motim. Problem je, kot vidimo, globalen in tako, kot se bodo stvari začele odpirati v Evropi, bomo temu (pre)počasi in previdno sledili tudi pri nas.

Je bojazen, da se bodo ljudje odvadili samoumevnih reči, kot so bili koncerti, in bodo glasbo spremljali na internetu ter televiziji in radiu, kakršno pač tam servirajo?

Kot je jasno, da poučevanje na daljavo ne more zamenjati pouka v živo, tako tudi glasba v digitalnih medijih ne more zamenjati glasbene interakcije v živo na koncertih. In to si ljudje želijo. Tistih nekaj manjših poletnih akustičnih koncertov, ki smo jih z Mi2 letos izvedli, je bilo v trenutku razprodanih. Je pa vprašanje, kako bodo ljudje reagirali na odpiranje po koroni. Gotovo bomo vsi skupaj previdnejši. V bistvu je lažje napovedati vreme.

Ali javna radio in televizija zdaj počneta kaj takega, kar bi podprlo slovenske glasbenike in bi vsaj to navdajalo z optimizmom? Vrtijo več slovenske glasbe, imajo oddaje o njej?

Če govorimo o javni RTV Slovenija, lahko rečem, da tam veliko delajo za promocijo slovenske glasbe. V spomladanskem delu je Val 202 organiziral koncerte v živo iz studia 26 v Ljubljani, ki jih na drugem programu še vedno predvajajo. Opažam več slovenske glasbe na Radiu Si, in nasploh na radijskih valovih nacionalke. Česar pa seveda ne bi mogel trditi za komercialne radijske postaje. Slovenski glasbeniki si gotovo želimo, da se bo s tem pojavila tudi večja želja po poslušanju slovenske glasbe in s tem povezano obiskovanje koncertov. Se pa postavlja tudi vprašanje, kako bodo reagirali organizatorji. Bodo najprej tipali z manjšimi prireditvami, bodo organizirali dogodke s slovenskimi izvajalci? Skratka lepo je biti optimist, vendar moraš biti malo tudi realist.

Vsaj 15 let je treba trdo delati in vlagati v bend, da ga občinstvo opazi, potem en virus vse to ogrozi. To se sliši sizifovsko in depresivno. Je vsaj enim kaj olajšano? So vojni dobičkarji? Bo vsem treba začeti znova?

Vemo, da so bile takšne in drugačne kuge skozi zgodovino, a se ni vse resetiralo in evolucija ni padla na izhodiščno točko. Je pa res šla verjetno po drugi poti, kot bi šla sicer, če tega ne bi bilo. Podobno lahko pričakujemo tokrat. Zato bo treba izostriti čute in se prilagajati, kar pa Mi2 že tako počnemo ves čas našega delovanja. V tej vojni se ve, kdo so dobičkarji, ve pa se tudi, kdo je največ izgubil. Torej če smo že na temni strani meseca, še ne pomeni, da bomo tu ostali. Ljudje smo družabna bitja in glasba je poleg hrane bistvo družbenega življenja že tisočletja. Tako bo tudi po koroni. Zdi se mi, sa se bo spremenila paradigma glasbene industrije, ki se je že nakazala, pandemija jo je samo pospešila. Prihajajo nove generacije, ki so bolj vajene digitalne komunikacije - jim bodo množična druženja še zanimiva?

Glasbeniki jemljejo glasbenikom

Sazas, ki ima veliko denarja, bi zdaj lahko bil v pomoč. Pa je? Superhik mu tudi eni rečejo, ker jemlje revnim in daje bogatim. Vi ste bili majhni in ste veliki, povejte, kako je s tem?

Ko si kot velik, je drugače to, da pri malih vzame Superhik malo, pri velikih veliko. Je kot pri davkih: več dobiš ali naj bi dobil, več ti vzamejo. Sem ravno dal skozi webinar z avstrijskim lastnikom ene največjih booking agencij Hannesom Tschürtzem. Tudi oni imajo kolektive organizacije tipa Sazas in IPF, sistemi delovanja so podobni, realnost je čisto druga. Recimo, njihova kolektivna organizacija AKM, ki je enako kot naš Sazas, porabi za lastno delovanje 13 odstotkov vsega prihodka, pri nas so izglasovali med korono dvig na 45 odstotkov. Kolektivne organizacije upravljajo člani in torej glasbeniki jemljejo glasbenikom, kar je žalostno.

Zaposleni in funkcionarji v Sazasu so si torej za delo v oteženih razmerah vzeli dodatek. Kaj sploh zdaj delajo?

Sazas tudi v času korone sledi enakim standardom obračunavanja nadomestil organizatorjem kot pred omejitvami in s tem še dodatno onemogoča že tako ekonomsko vprašljive projekte. To sem doživel na lastni koži, ko sem v septembru organiziral koncert v Orto Baru v Ljubljani in so mi za nič prodanih vstopnic zaračunali 100 evrov nadomestila, ker takšna so pravila in je to najnižja tarifa. Do prodaje 100 vstopnic bi bilo enako, potem pa bi bil delež 10 odstotkov. Tega po mojem tudi tisti, ki se s tem poslom ne ukvarjajo, ne morejo razumeti drugače kot odiranje.

Funkcijo v Sazasu dobiš, če sodiš med velike, pomembne, glasbenike, tiste z več zaslužka, kajne?

Tudi pri avstrijski AKM je tako, da imajo določeno mejo prihodkov, da lahko postaneš redni član z glasovalno pravico. S tem, da tam delajo bolj za skupno dobro. Avtorji, ki smo hkrati organizatorji, sobivamo s Sazasom v neki ne ravno pozitivni simbiozi. Na eni strani vidimo, koliko nam jemljejo, na drugi, koliko od tega dobimo nazaj. Razlika je velika.

Kdo so tisti, ki so v predkoronskem času po vašem mnenju ali izkušnjah s popularno glasbo v Sloveniji največ zaslužili. So sploh bili glasbeniki?

Zadnjih deset let definitivno glasbeniki in menedžerji iz bivše Jugoslavije, predvsem srbski in hrvaški. Ob tem se je mastne pečenke najedel tudi kak naš posrednik in seveda organizatorji zabav, ker večinoma to niso koncerti, ampak zabave v šotorih, klubih in podobno. Slovenci smo bili od nekdaj nagnjeni k precenjevanju tujega in podcenjevanju lastnega. Tako imamo raje italijansko pico, hrvaške kalamare, ameriške burgerje, francosko vino in nemški pir kot to, kar imamo sami doma. V muziki je enako.

Kdo od naših glasbenikov je največ denarja kasiral pred korono? Dan D, Siddharta, Big Foot Mama in vi ste imeli najvišje cene in največ koncertov. Je tako?

Kdo je koliko zaslužil, ne vem, vem za Mi2, kar pa je poslovna skrivnost. Če pa bend postane delniška družba, so ti podatki javni. Me prav zanima, koliko bi bila naša delnica vredna, hehe. Do korone ni bilo veliko boja na terenu, ker je bila takšna hiperprodukcija prireditev, da jih je bilo za vse dovolj. Tudi za slovenske izvajalce, čeprav so smetano pobirali tujci. Po koroni bo drugače, ker bo odpiranje postopno, torej tudi prireditev verjetno ne bo na pretek. Prav tako bo zdravstveni krizi sledila finančna, podobno kot pred desetimi leti in prioritete ljudi se bodo spremenile. Verjamem in želim si pa, da bi izvajalci ponovno gledali koncertno publiko v živo z odra.

Če ne zabavaš, težje uspeš

Ste v letih, kar ste v glasbi, izluščili kakšen nasvet, kako je najlažje uspeti na slovenski glasbeni sceni?

Najlažje je uspeti najtežje. Slovenci praviloma raje poslušamo tujo glasbo kot domačo, temu se prilagajajo mediji, ki ignorirajo lastno, slovensko produkcijo, razen kolikor se ji po zakonu ne morejo izogniti. Dejstvo je tudi, da smo Slovenci bolj zadržani od prej omenjenih narodov, zato tudi nimamo dovolj dobro razvite estrade, ki temelji na zabavljaštvu, in tukaj tujci največ pobirajo. Na slovenski glasbeni sceni lahko uspeš, če se s svojim ustvarjanjem približaš ljudem. Če ne zabavaš, težje uspeš. Zato se naša panoga imenuje zabavna glasba.

Se naša glasbena scena in naš glasbeni biznis še vedno razlikujeta od dogajanja na zahodu?

Ni primerjave, ker smo preprosto premajhni, da bi lahko imeli resno glasbeno industrijo. Dokler smo bili del bivše Jugoslavije, je to vseeno bil 20-milijonski trg, kjer si imel založbe, distributerje, menedžerje, bukerje, piar in podobno, čeprav na nekem za današnje čase nizkem nivoju. Danes se je predvsem distribucija globalizirala. Prevladujejo tuje platforme, ki prodajajo glasbene izdelke. Nimamo več kontrole nad proizvodi. V Sloveniji je vse nekako stihijsko, po sistemu "prijatelj prijatelja" bi ti lahko zrihtal kak špil ali predvajanje na radiu. Tisti, ki smo stopili iz povprečja, to različno urejamo. Mi2 imamo vse razen založbe v tem trenutku "in house", doma, kjer imamo razdeljeno delo. Vsake toliko časa imamo sestanek uprave v narekovajih, kjer planiramo, rešujemo sprotne težave in delamo vizijo za naprej. Letos je tega zelo malo. Drugi se raje prepustijo glasbenim botrom, kot jim pravim, ki so v glavnem "one man band" v biznisu in pokrivajo vsa področja.

Tu doli smo še torej?

To je nekako naš domet, je pa tudi dobra lastnost, da imaš bistveno več svobode, kot če bi te glasbena industrija pogodbeno držala za spodnji del, kar poznamo iz kar nekaj žalostnih zgodb tujih umetnikov tipa Prince, George Michael, Amy Winehouse in tako dalje.

Pavza pride prav, le predolga ne sme biti

Kaj zdaj delajo zdaj vaši kameradi iz benda?

Trije smo v službah na bližino in daljavo, drugi so ustvarjalni. V bistvu imamo bend, da izklopimo običajno, tako da o tem ne debatiramo kaj dosti.

Delate torej vsak sam za skupni projekt. Ali vi zdaj tudi bolj intenzivno poslušate glasbo?

Ker sem glasbeno aktiven, glasbo poslušam predvsem v avtu, tam pa sem zaradi lockdowna zdaj bolj malo. Instant muzika mi nekako ne pride do živega, raje imam koncerte v živo, ki sem jih pred korono na polno konzumiral.

Petindvajset let let v bendu je prineslo veliko lepega in tudi naporov. Zdaj je vsaj malo potegnjena ročna zavora.

Korona je po skoraj 25 letih koncertiranja resda prva pavza, vsiljena, a smo v slabem našli tudi nekaj dobrega. Odmaknili smo se lahko od ustaljenega življenjskega ritma, pogledali na svojo dejavnost od zunaj in ugotovili, da je glasbeno udejstvovanje pomembno, ni pa vse v življenju. Po pol leta nam je vidno zrasla ustvarjalna energija, volja do dela in zopet se veselimo vaj. In seveda prvega naslednjega špila.

December ne bo vesel, kot je bil lani. Kdaj bo prvi pokoronski koncert?

Lani smo v tem času nastopali od Murske Sobote do Tolmina, sicer pa že nekaj let delamo bolj na kvaliteti kot kvantiteti koncertov. Lahko bi nastopali več, vendar bi si s tem na našem malem trgu poslali strel v koleno. Zdaj pa ne vem. Po mojem ne bo koncertov do pomladi, pa še takrat s podobnimi omejitvami kot letos. Glede na že videno bomo verjetno med zadnjimi v Evropi povsem sproščali omejitve druženj. Upam, da se motim.

Načrti za 2021 pa vseeno so, ali ne?

Ker nam je korona uničila praznovanje 25-letnice v letošnjem letu, tega ne bomo počeli naslednje leto, ampak se bomo prepustili situaciji na trgu in spomladi izdali osmi studijski album. Drugih obetov ni, ker ne vemo, kaj bo. Vemo samo to, da bomo delali dalje, ali na vajah ali na odrih.