(INTERVJU) Dr. Bojan Musil: Poraja se mi primerjava s svetom po 11. septembru ali, še bolje, po drugi svetovni vojni

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
22.03.2020 06:04
Stisk v času samoizolacije ni za podcenjevati, četudi so še nevidne in neznane, so grožnje za naše zdravje, opozarja dr. Bojan Musil, predstojnik oddelka za psihologijo na mariborski filozofski fakulteti, in dodaja, da bo po tem koronavirusu svet drugačen
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Starši otrokom prezgodaj omogočajo dostop do interneta, nekaterim že krepko v predšolskem obdobju.  
Profimedia
Tisa Praprotnik
"Poskrbimo za svoje dnevne rutine in seveda stike z drugimi, kar vse krepi občutek, da imamo stvari še vedno pod nadzorom."
Andrej Petelinšek
V
vseh časih in v vseh družbah so pogosti kolektivni strahovi. Strah pred zastrupitvami, panika pred koncem sveta, pred invazijo nezemljanov ali pred neznanimi boleznimi. Ko ljudje nečesa ne vedo, jih to potisne v množično izražanje strahu. Ko trka na vrata ali celo vstopi virus, ki nima protisredstva, je ljudi strah. Je strah torej normalna reakcija na vse to?
Stoletja nazaj se je v Strasbourgu panika začela z neumnim opotekajočim plesanjem majhne skupine ljudi. A se je ta ples kot epidemija razširil na ostale meščane. Panike so se torej v preteklosti pojavljale tudi na čudne načine.

Ukrepi vplivajo na medosebne odnose

Ali zdaj pri nas tudi obvladujemo razmere?
Potem ko je po prvi svetovni vojni španska gripa pomorila milijone ljudi, je strah pred vsako novo gripo vsajen v kolektivno zavest ljudi v Evropi. Nore krave, ptičja gripa, svinjska gripa, sars so povzročali krize in strah v sodobnosti. Po vsem tem živeti ni več lagodno. Ali smo kljub zelo razviti znanosti torej nebogljeni?
Kljub tej naravnanosti so, predvsem elektronski mediji, vsaj na začetku znali namigniti, da ni razlogov za paniko, ker umirajo tako samo starejši in bolni?!
Mediji imamo v kriznih razmerah pomembno vlogo, ker ljudje natančno prisluhnejo vsaki besedi.
Ker je treba znati z besedami, je vlada za govornika za javnost postavila mojstra Jelka Kacina, ki se je v je funkciji izkazal v času vojne za Slovenijo. Kakšen se vam zdi?
O treh pismih?

Javno in privatno tokrat nista na različnih okopih

Tega, kar zdaj preživljamo, naša generacija še ni doživela. Ali nam bo to temeljito spremenilo (pogled na) življenje?
To je za neoliberalce, ki v veliki meri obvladujejo sistem, v katerem živimo, res nenavadno.
Izpustov je manj zaradi manjše produkcije oziroma zmanjšane hiperprodukcije. Stvari se na videz obračajo z nog na glavo in obratno.

Čas se je upočasnil

Svetujejo in zapovedujejo nam osamo. Kaj ta lahko sproži pri človeku?
Dlje bo trajalo, bolj bo vse napeto, nenormalno. Posledice so lahko še druge bolezni, kajne?
V virusnem času bi morali biti vsi čim bolj psihično stabilni. A kako?
Boljše humor kot cinizem, se je v mnogih primerih v preteklosti že izkazalo. Prav prej omenjeni Herbert George Wells je menil, da je cinizem humor s slabim zdravjem. Pa še eno misel sem o humorju prebral: da je rešilni pas za plavanje po reki življenja
Imate knjižne favorite?
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta