Neverjetno je, kaj vse so ljudje na spletu sposobni narediti za fascinacijo in kako brezmejna je človeška neumnost. Tako pravi dr. Benjamin Lesjak, predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in na nekaterih drugih visokošolskih zavodih ter soustanovitelj podjetja Datainfo.si. Že leta v sodelovanju s Centrom za varnejši internet Safe.si in mariborskim Zavodom Pip s slikovitimi predavanji na šolah prepričljivo ozavešča otroke, mladostnike, starše in strokovne delavce o varni rabi interneta. Kako zmorete vse, sem ga povprašala, ko sva ob njegovih predavanjih, organizaciji seminarja in drugem rednem delu svetovanja v podjetjih le ulovila termin za intervju. "Z dobro organizacijo dela se da vse izvesti, le družina pri tem ne sme trpeti," pravi sogovornik, tudi soprog in oče dveh majhnih otrok. Medtem ko je najina beseda tekla o tej in oni nečednosti na spletu, je mladež pri sosednji mizi zavzeto brskala po svojih telefonih. "Starši lahko dajo otroku telefon v roke takrat, ko se deloma že zaveda odgovornosti, in ga morajo pri njegovi uporabi redno spremljati. Saj tudi kolesa ne porinemu otroku v roke in rečemo, tako, zdaj pa se vozi z njim," je jasen sogovornik. "Za vse spletne nečednosti sicer lahko krivimo računalnike, tehnologijo ali družbena omrežja, a šibka točka smo vendarle ljudje, ker vse, kar kdo pove ali je zapisano na spletu, pojmujemo kot resnično. Pri spletnih vsebinah naj bo osnovno pravilo uporabnika zdrava kmečka pamet - če se kaj sliši predobro, da bi bilo res, je treba vklopiti razum," opozarja dr. Lesjak.
Kriminalci prežijo na posnetke golote
Spletnih zlorab je veliko. Na katere bi opozorili?
Veliko je klevetanja, žaljivih obdolžitev, verbalnih deliktov, zlorab na področju spolnosti … Denimo, da ima štirinajstletnik na telefonu posnetek gole sošolke, ki ga je pridobil brez njene privolitve, je to lahko potencialno posedovanje posnetka spolne zlorabe otroka. Posnetek golega mladoletnika je namreč zavarovana kategorija, posest in njegovo razširjanje pa lahko pomeni kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Danes je problem v težjem odkrivanju takšnih in drugačnih zlorab, kot so nadlegovanja ali izključevanja. Otroci so namreč s facebooka odšli v manjše zaprte skupine in se zakrivajo še na snapchatu, messengerju in drugje.
Obstajajo o spletnih zlorabah kakšni konkretni podatki in primeri?
Statistiko pri nas vodi SI-CERT, kamor lahko prijavimo spletne zlorabe. Po njihovih podatkih se zmanjšuje število tehničnih spletnih zlorab, na primer širjenje virusov, povečuje pa se število zlorab socialnega inženiringa. Znani so primeri, kako kriminalne združbe lovijo moške, ki si želijo spletnega stika z žensko. Moškemu podtaknejo žensko, ki začne postopoma v njuni spletni komunikaciji namigovati na goloto in doseže, da se pred kamerami oba slečeta. Sledi izsiljevanje moškega za denar, češ da bodo te njegove posnetke posredovali partnerici, delodajalcu, javnosti … Nekatere žrtve so pripravljene plačati tisoče evrov za preprečitev svoje sramote. Pri ženskem profilu se dogodi zgodba spletne zlorabe z vzpostavitvijo komunikacije z osamljenim zdravnikom brez meja ali veteranom z zlomljenim srcem. Zdi se, da sta se na spletu našli sorodni duši, ki se odlično ujemata. Moški nato nanjo naslavlja denarne prošnje za potovanje, ker bi jo rad obiskal. Ženska pošlje denar, on pa je z zvitimi izgovori ne obišče. Vrstijo se prošnje za denar in izgovor za izgovorom. Na koncu se pokaže, da ta moški sploh ne obstaja, da gre za spletno goljufijo. Žrtev se je zares zaljubila in mora preiti vse faze žalovanja kot pri izgubi resnične ljubljene osebe. Podatki kažejo, da znajo goljufi na takšen način iz žrtev izvabili na desetine tisočev evrov.
"Starši zasvojijo otroke s tem, ko jim v ranem otroštvu porinejo v roke telefon."
Geslo iz šestih, sedmih znakov je mogoče razbiti v nekaj sekundah
Kaj vse vedo o nas
Kako naj ravnamo, da čim bolje zaščitimo svojo identiteto na spletu?
Preden karkoli objavimo, skrbno premislimo, ali je to res primerno za javno objavo. Bi to novico tudi javno razglasili sredi domačega mesta? Vsi imamo nadzor nad tem, kaj bomo objavili in česa ne, nimamo pa moči nad tem, kateri podatki se zbirajo mimo naše volje. Z vključeno lokacijo na prenosnem telefonu se natančno ve, v katero cerkev gremo v nedeljo, v katerih trgovinah nakupujemo … Svoj položaj tako sporočamo vsem aplikacijam in s tem nas okarakterizirajo. Lokacijo je sicer tehnično možno izklopiti, a je zahtevno. Sam jo imam vklopljeno, ker mi omogoča preverjanje, kaj vedo o meni.
Za kaj se podatki o nas tako intenzivno zbirajo?
Omogočena nam je brezplačna uporaba družabnih omrežij, a nekaj moramo dati v zameno. To so naši osebni podatki in njihova analiza omogoča predalčkanje v določene sklope uporabnikov. Podatek o tem, kaj nam je na spletu všeč, je možno na trgu ponuditi podjetjem, ki nam nato v prodajo ponudijo nam želene izdelke. Naši osebni podatki so nova nafta. Kdor jih poseduje, ima oblast in moč, da z njimi operira, vodi in usmerja množice. Uporabnikom družbenih omrežij priporočam, da si vsaj dvakrat letno vzamejo kakšno uro časa in uredijo svoj profil pri nastavitvah zasebnosti. Pri facebooku in Googlovem računu zato, da preverimo, kaj si lahko nastavimo in kaj vse vedo o nas. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je spletnim velikanom naložila, da morajo vsakemu omogočiti uvid v to, katere podatke o nas vodijo, in da imamo možnost, da te podatke prenesemo. Če želimo prekiniti stik, imamo pravico, da zahtevamo izbris podatkov. Seveda nimamo zagotovila, ali to zares storijo. Gre za veliko zmago EU proti spletnim korporacijam, ki nimajo več brezmejnih možnosti obdelave naših podatkov, in gre vsaj za kamenček, ki jih žuli. Podobno zakonodajo uvaja že kar nekaj držav, na primer Indija, Kalifornija, Brazilija …
Kako med vsemi informacijami na spletu ločiti zrnje od plev?
Lažnih novic je ogromno in sprašujemo se, kaj je dejansko res. Dandanes so novice tako sprofilirane, da mi bo posredovana tista, ki bo najbolje učinkovala name. Nedavno sem poslušal predavanje o tem, kako se v tujih predvolilnih tekmah v družabnih omrežjih ciljno lažno nagovarja, na primer ženske srednjih let, o spodbujanju ženskega podjetništva s ciljem pridobivanja novih volivk. Ko začne neko družbeno omrežje zlorabljati temeljne postulate demokratične države, se začnemo spraševati o njihovi odgovornosti in še bolj razmišljamo o možnostih posameznikovega odgovornega delovanja v tem sistemu.
Na spletu odgovorno in varno
Kakšen je vaš nasvet za oblikovanje in uporabo številnih gesel, ki jih imamo, da nepridipravom preprečimo vdor, hkrati pa si mi ta gesla lažje zapomnimo?
Gesla so tehnična zadeva in zapomniti si moramo, da je dolžina gesla velikega pomena. Šest do sedem znakov je možno razbiti v nekaj sekundah, zato velja oblikovati in zapomniti si osnovno geslo z vsaj trinajstimi znaki. Pomagamo si lahko z oblikovanjem povedi in uporabimo začetnice besed v njej. Na primer: "Ime mi je Franc Žagar in sem star 35 let." Geslo bi torej bilo ImjFZiss35let. Pred zlorabo gesel se je možno zaščititi tudi s prijavljanjem v več korakih, kakor to omogočajo na primer Gmail in nekatera družabna omrežja. Obstajajo tudi programi, ki si namesto nas zapomnijo vsa gesla, a si moramo mi zapomniti osnovno geslo.
Kakšno naj bo ravnanje staršev za smotrno uporabo pametnih telefonov pri otrocih?
Starši hote ali nehote zasvojijo otroke s tem, ko jim v ranem otroštvu porinejo v roke telefon. Priporočam, da otrok dobi telefon, ko ga resnično potrebuje, starši pa naj upoštevajo nekaj napotkov: otrok naj nikoli ne kupi telefona iz lastnih prihrankov, ker je telefon družinska zadeva. Doseči morajo dogovor o času uporabe, aplikacijah in vsebinah. Dogovoriti se morajo tudi za tedensko preverjanje in pogovor. Pomemben nasvet je še, da v spalnico ali otroško sobo ne sodita ne tablica ne pametni telefon. Vzor staršev je pomemben pri razvoju varne in odgovorne uporabe telefona. Staršem svetujem obisk portala logout.si (Center pomoči pri prekomerni rabi interneta), na katerem opisujejo še dopustno uporabo telefona v minutah glede na otrokovo starost.
Kaj naj si zapomnijo spletni uporabniki?
Predvsem naj ne bodo neumni uporabniki, naj ne nasedajo vabilom in ponudbam, iz katerih očitno izhaja, da so neresnični ali predobri. Naj jih ne bo sram vprašati strokovnjaka, še preden bodo imeli težave na spletu, in naj se nikoli ne nehajo izobraževati na temu namenjenih platformah. O varnosti na internetu priporočam ogled vseh videov na portalu Varni na internetu (varninainternetu.si). Danes je namreč zelo pomembno biti ozaveščen in odgovoren uporabnik interneta.
