Od skladb in pesmi do romanov in filmov - romantična ljubezen je že stoletja ena najpogostejših tem v umetnosti. Kako pa je z znanostjo? Zgodovinski, kulturni in celo evolucijski dokazi namigujejo na ljubezen v nekaterih predelih sveta že iz starodavnih časov. Izkazalo se je, da je romantična ljubezen obstajala v 147 kulturah od 166, ki so jih preučili v okviru neke študije. Kompleksnost ljubezni ima precej opraviti s tem, da jo ljudje doživljamo zelo različno in da se lahko skozi čas spreminja. In čeprav je osnovno človeško čustvo, je včasih težko razumeti, kako in zakaj se sploh zgodi.
Imeti rad, ljubiti ali biti zaljubljen
Znanstveniki so v okviru psiholoških raziskav v preteklih 50 letih preučevali, kakšna je razlika v tem, da imamo nekoga radi ali ga ljubimo ali smo vanj zaljubljeni.
Če imamo nekoga radi, to pomeni, da do njega gojimo pozitivna čustva, lepo mislimo o njem in se dobro počutimo v njegovi družbi. V družbi ljudi, ki jih imamo radi, pogosto občutimo toplino in bližino. Včasih s temi ljudmi postanemo tudi čustveno intimni, saj menimo, da lahko z njimi delimo svoja čustva, jim razkrivamo svoje dvome, negotovosti, bolečino in osebne skrivnosti. Čutimo, da smo lahko pred njimi nepopolni in ranljivi in da nas v celoti sprejemajo takšne, kakršni smo.
Ko nekoga ljubimo, gojimo do njega enaka pozitivna čustva kot do ljudi, ki jih imamo radi. Hkrati do tega človeka čutimo globoko predanost in skrb.
Ko smo v nekoga zaljubljeni, pa pomeni, da do njega občutimo vse prej našteto in da nas hkrati spolno privlači in vzburja.
Toda študije, v okviru katerih so znanstveniki preučili različne poglede ljudi na ljubezen, so pokazale, da niti ena ljubezen ni enaka drugi.
Strastna in sočutna ljubezen
Romantično ljubezen sestavljata tako strastna kot sočutna ljubezen. Večina romantičnih odnosov - heteroseksualnih in istospolnih - zajema obe. Strastna ljubezen pomeni tisto, kar imajo ljudje običajno za zaljubljenost. Pomeni, da do določenega človeka čutimo strast in močno hrepenimo po njem, včasih tako obsesivno, da komaj čakamo, da se bomo spet znašli v njegovem objemu. Sočutne ljubezni pa običajno ne občutimo tako intenzivno. Je kompleksna in zajema spoštovanje, naklonjenost, predanost in globoko navezanost na partnerja.
Kako se ljubezen skozi čas spreminja
Raziskave, v katerih so preučevali spremembe romantične ljubezni skozi čas, so pokazale, da strastna ljubezen, čeprav je na začetku zelo intenzivna, v odnosu sčasoma popusti. Razlogov za to je veliko. Ko se partnerja bolje spoznata in postaneta bolj gotova glede prihodnosti svojega odnosa, se pojavi rutina. Zmanjša se tudi število priložnosti za izkušanje novih stvari in s tem vznemirjenje, velikokrat pa se zmanjša še spolna aktivnost. To lahko povzroči zaton strastne ljubezni.
Čeprav se to ne zgodi vsem parom, različne študije nakazujejo, da se jih s tem vendarle sooči od 20 do 40 odstotkov. Pri parih, ki so poročeni več kot deset let, strastna ljubezen najhitreje usiha v drugem desetletju zakona.
V čem je sploh smisel ljubezni
Ljubezen je čustvo, ki zagotavlja, da ljudje ostanejo povezani in predani drug drugemu. Z vidika evolucijske psihologije se je ljubezen razvila, da bi starši otrok ostali skupaj dovolj dolgo, da ti preživijo in dosežejo spolno zrelost. Čas otroštva je pri ljudeh veliko daljši kot pri drugih vrstah. Ker so človeški potomci precej let odvisni od odraslih, da lahko preživijo ter razvijejo spretnosti in sposobnosti, nujne za uspešno življenje, je ljubezen za ljudi zelo pomembna. Težko si je predstavljati, kako bi se človeška vrsta razvijala brez ljubezni.
Biološka podlaga ljubezni
Poleg evolucijske podlage ima ljubezen tudi biološko podlago. Nevrofiziološke študije o romantični ljubezni so pokazale, da je pri zaljubljenih ljudeh opaziti povečano aktivnost na tistih področjih možganov, ki so povezana s spolnostjo, nagrajevanjem in spominom. Pravzaprav se tedaj aktivirajo enaka področja možganov kot ob uživanju kokaina. Ta področja sproščajo kemikalije, kot so oksitocin, vazopresin in dopamin, ki poskrbijo za občutek sreče in blaženosti ter so hkrati povezani s spolno vzburjenostjo in vznemirjenjem.
Zanimivo je, da se ta področja možganov ne aktivirajo, ko razmišljamo o ljudeh, s katerimi smo v neromantičnih odnosih, kot so na primer prijatelji. Te ugotovitve nakazujejo, da imeti nekoga rad ni enako kot biti v nekoga zaljubljen.
Kakšen je vaš ljubezenski slog?
Psiholog John Lee je v svoji knjigi Barve ljubezni (The Colours of Love, 1973) sklenil, da obstajajo tri osnovne barve oziroma slogi ljubezni: eros, ludus in storge.
Eros: izraz izvira iz grške besede, ki pomeni strasten ali erotičen. Ta slog ljubezni se torej nanaša na erotično ljubezen. Osredotočen je na telesno privlačnost. Gre za hiter razvoj močnih in strastnih čustev do določenega človeka ter intenzivno intimnost.
Ludus: izraz izvira iz grške besede, ki pomeni igra. Ta ljubezenski slog se nanaša na ljubezen, ki je igriva in zabavna, vendar ne nujno resna. Ljudje, ki izkazujejo tako ljubezen, se običajno niso pripravljeni s partnerjem spustiti v razmerje.
Lahko je kombinacija več ljubezenskih slogov
Morda pa boste zase ugotovili, da je vaša ljubezen kombinacija več ljubezenskih slogov. Obstajajo dokazi, da se pri nekaterih slogi kombinirajo. Te kombinacije poimenujemo manija (eros in ludus), pragma (ludus in storge) ter agape (eros in storge).
Pri maniji gre za obsesivno ljubezen, ko do partnerja gojimo intenzivna čustva in smo mu hkrati zelo predani.
Niti ena ljubezen ni enaka drugi
Zakaj in kako ljubimo
Posameznikov ljubezenski slog nima veliko opraviti z njegovo genetiko, prej je povezan z njegovim osebnostnim razvojem in preteklimi ljubezenskimi izkušnjami. Nekatere študije so pokazale, da sta za ljudi z osebnostnimi motnjami, kot so narcisizem, psihopatija in makiavelizem, bolj značilna ljubezenska sloga ludus ali pragma.
Ljudje, ki so negotovi, se težko navežejo, nenehno iščejo potrditev in so včasih celo obsedeni s partnerji, s katerimi so v razmerju, so bolj nagnjeni k maniji. Po drugi strani pa ljubezenski slog tistih, ki imajo težave z intimnostjo in bližino, skorajda nikoli ni eros.
Ne glede na to, kako različno vsakdo med nami doživlja ljubezen, imajo vse vrste ljubezni nekaj skupnega: ljudje smo družabna bitja, ki nas ljubezen že od nekdaj globoko fascinira.
