Kaj neki kadi Kareem Abdul Jabbar?

Ameriška revija Omni je leta 1982 ugotavljala, da je farmacevtska industrija po devetih letih razvoja nadomestkov kanabisa in po desetinah milijonov zapravljenega denarja popolnoma neuspešna, medtem ko se naravna, organsko pridelana marihuana vedno bolj uveljavlja kot vrhunsko naravno zdravilo za vedno večje število bolezni - četudi so uporabniki prisiljeni to početi skrivaj. V Omniju so farmacevtskim družbam predlagali, naj v resničnem interesu javnega zdravja pritisnejo na ameriško vlado in podprejo vse glasnejše zahteve po legalizaciji trženja "izvlečkov naravnega kanabisa". Vlada in farmacevtska industrija še do danes nista odgovorili. Oziroma sta - tako, da sta poziv namerno preslišali.

Zastrupljanje tretjega sveta

Največji kolumbijski časopis Periodical el Tiempo (Bogota) je leta 1983 poročal, da imajo te iste družbe, ki v ZDA vodijo križarsko vojno proti marihuani, države tretjega sveta, Kolumbijo, Mehiko, Panamo, Čile, Salvador, Honduras in Nikaragvo, za "odlagališče odpadkov", saj jim na črnem trgu prodajajo več kot 150 ilegalnih in nevarnih zdravil. Ameriška vlada in farmacevtska industrija nista tega poročila nikoli zanikali, umazana praksa pa se nadaljuje.
Nekatere od teh družb imajo prepoved trženja v ZDA in Evropi, saj njihovi izdelki povzročajo prehranske motnje, bolezni in celo rakava obolenja.

Uničevanje javnih arhivov

O kanabisu je bilo narejenih že več kot 10.000 raziskav, od tega kar 4000 v ZDA, in med vsemi temi jih je bilo le peščica, ki so prinesle negativne rezultate za marihuano. In nobena od teh ni bila nikoli ponovljena oziroma potrjena! Zato ni čudno, da je Reaganova vlada septembra 1983 univerzam in raziskovalcem diskretno namignila, naj uničijo vso raziskovalno dokumentacijo o marihuani iz obdobja 1966-1976, tudi povzetke in poročila v javnih knjižnicah. Znanstveniki in doktorji so se temu neverjetnemu cenzorskemu poskusu tako posmehovali, da so se v Washingtonu načrtu odrekli … toda samo začasno.
Kajti danes vemo, da je od tistega časa izginilo ogromno informacij, tudi originalna kopija propagandnega filma Hemp for Victory (Konoplja za zmago), ki ga je med drugo svetovno vojno naročilo kmetijsko ministrstvo. Še huje, iz vseh uradnih arhivov in zaznamkov vse od leta 1958 so odstranili vsako, tudi najmanjšo omembo tega filma, in potrebnega je bilo ogromno trdega dela, da je bila kot del nacionalnega arhiva obnovljena vsaj glavnina materialov. Izginili so tudi številne arhivske kopije in delovni materiali za bilten kmetijskega ministrstva pod oznako Bulletin 404, ki je v času pred začetkom prepovedi prinašal nasvete ameriškim pridelovalcem konoplje in vabil vlagatelje k sodelovanju pri množični pridelavi "rastline za milijardo dolarjev". Kdo ve, koliko drugih pomembnih zgodovinskih virov je bilo dokončno uničenih.
Konec leta 1995 in v začetku 1996 je kalifornijski aktivist in ustanovitelj kluba Cannabis Buyers iz San Francicsca, Dennis Peron, javnosti predstavil pobudo za legalizacijo uporabe marihuane v medicinske namene Proposition 215. Zanjo je zbral 750.000 podpisov in dosegel, da je bil v državi Kaliforniji razpisan referendum. Za legalizacijo je novembra 1996 glasovalo 56 odstotkov volivcev in tako lahko zdaj na tisoče Kalifornijcev legalno prideluje in uporablja domačo marihuano. Vseeno pa je vlada v neposrednem nasprotovanju ljudski volji izkoristila svojo moč in onemogočila delo večine klubov, kakršen je Peronov, tudi njegovega.

Le peščica proti

Avgusta 1997, skoraj leto dni potem, ko je referendumski predlog Proposition 215 dobil večino glasov, je časopis Los Angeles Times v javnomnenjski anketi ugotavljal, da bi predlog podprlo že več kot 67 odstotkov Kalifornijcev - 11 odstotkov več že v prvem letu legalizacije!
V javnomnenjski internetni anketi CNN je marca 1998 "medicinsko rabo marihuane" podpiralo 69 odstotkov ljudi (skoraj 25.000), ki so odgovorili na vprašalnik. Le štirje odstotki udeležencev (manj kot tisoč ljudi) je odgovorilo, da niti resno bolnim ne bi dovolili uporabe marihuane.
Časnik Los Angeles Times je 15. aprila 1998 zapisal: "Medtem ko uradno dovoljena zdravila še naprej ubijajo bolnike ali jim v najboljšem primeru zgolj lajšajo tegobe, vzrokov bolezni pa ne odpravljajo, do danes ni znan niti en primer smrti neposredno zaradi uporabe marihuane."
V Kaliforniji so zelo hitro začeli množično izkoriščati novo možnost medicinske rabe marihuane in med uporabniki so se znašli tudi številni policisti, sodniki, javni tožilci, župani in drugi javni uradniki. In pa seveda številni takšni, ki so jih zaradi uporabe marihuane - v zdravstvene namene ali kar tako - v preteklosti preganjali in zapirali.
Marca 1998 je bil ob prestopu kanadsko-ameriške meje aretiran državljan Kalifornije, košarkarski zvezdnik Kareem Abdul Jabbar, ker je imel pri sebi neznatno količino marihuane. Za medije je povedal, da ima kot Kalifornijec uradno zdravniško potrdilo, da je upravičen do medicinske rabe marihuane, vseeno je moral plačati 500 dolarjev kazni.
Sicer pa za profesionalne in univerzitetne športnike, ki živijo v Kaliforniji in imajo zdravniško potrdilo, da lahko uživajo kanabis, velja, da so opravičeni urinskih testov za odkrivanje prisotnosti kanabisa.
Med tisoči kalifornijskih igralcev, glasbenikov in piscev, ki zdaj legalno uporabljajo marihuano, je bil tudi avtor in aktivist Peter McWilliams, ki je imel aids in raka, po legalizaciji marihuane je izjavil: "Če pred legalizacijo ne bi bilo ilegalnih uličnih preprodajalcev marihuane, že dolgo ne bi bil več živ. Marihuana lajša slabosti in mi je omogočila, da sem sploh lahko v sebi zadržal hrano in zdravila, ko sem se boril proti bolezni. Odjebite vlado! Če rabite marihuano, jo uporabite."