Ding Liren, sedemnajsti svetovni prvak v šahu Foto. Epa
Velemojster Adrijan Mihaljčišin, Ukrajinec s slovenskim potnim listom, ki že dolga leta bogati mariborski šah, se spominja zanimivega dogodka: "Konec 70. let sem nastopil na turnirju v srbski Vrnjački Banji, kjer sem se potegoval za svoj tretji, zadnji velemojstrski bal. Med udeleženci turnirja je bil tudi mladi, nadobudni srbski mojster (pozneje velemojster in državni reprezentant) Dragan Barlov. Računalnikov ni bilo, šahisti smo se pred in po partijah ogromno družili, na tistem turnirju smo si čas radi krajšali z igranjem namiznega tenisa. In tam je blestel Barlov, ki nas je enega za drugim premagoval, lopar pa je držal enako kot takrat nepremagljivi Kitajci, v backhand položaju. 'Igram kot Kitajec!' se je napihoval. Smo mu priznavali premoč v namiznem tenisu, ampak s pripombo: 'Tvoja težava je, da tudi šahiraš kot nekakšen Kitajec!' To je bila konec sedemdesetih let žalitev brez primere: šahirati kot Kitajec je pomenilo, da nimaš pojma in da brez vsakega dvoma sodiš v šahovsko drugo ligo …"
Minilo ni niti petnajst let, ko so Kitajci začeli blesteti ...
Minilo ni niti petnajst let, ko so Kitajci začeli blesteti ...