Zvezdana Bercko
Mesto Flint v ameriški zvezni državi Michigan je zaradi varčevanja leta 2014 prenehalo dobivati pitno vodo iz Detroita in jo je začelo črpati iz onesnažene reke Flint. Kmalu zatem so ljudje začeli izgubljati lase, dobivali so izpuščaje in so imeli druge zdravstvene težave. Voda je bila vidno motna in imela slab okus, tudi smrdela je. Mestne in državne oblasti so vztrajale, da je povsem neoporečna, dokler pod težo dokazov niso priznali, da ni.
Prebivalci Flinta so potem pili vodo iz steklenic več kot leto dni. Ameriška zvezna država Michigan bo zdaj prebivalcem mesta Flint, gre za revno mesto s pretežno temnopoltim prebivalstvom, plačala 600 milijonov dolarjev odškodnine zaradi zastrupljene vode iz mestne kanalizacije. Denar bodo nakazali v poseben sklad, ki bo prebivalcem izplačeval odškodnine, njihova višina pa bo odvisna od tega, kako hudo so bili prizadeti. Skupaj s to odškodnino so "varčevalni" ukrepi mesta Flint in države Michigan sedaj narasli na več kot milijardo dolarjev. Zdrava voda bi bila cenejša.
Milijardne odškodnine kadilcem
Pa to še zdaleč ni največja kdaj izplačana odškodnina ali dogovorjena poravnava. Številke je sicer težko primerjati, ker so bile številne odškodnine izplačane v več delih in/ali več državah, marsikdaj pa so bili prvotno določeni zneski po pritožbah in ponovljenih postopkih krepko zmanjšani. Za najvišjo doslej dogovorjeno poravnavo velja 206 milijard dolarjev, ki naj bi jih Philip Morris, RJ Reynolds in dve drugi tobačni družbi leta 1998 dogovorili za pokritje zdravstvenih stroškov zaradi bolezni, povezanih s kajenjem. V tožbenem postopku je sodelovalo 46 držav. Na številne sodelujoče države so kasneje letele kritike, da so sredstva porabile za druge namene od dogovorjenih.
Kadilci niso bili opozorjeni, da lahko od nikotina postaneš zasvojen
Tožijo tudi slovenski potrošniki
Že več kot 30 milijard dolarjev je škandal, imenovan dieselgate, doslej stal nemškega proizvajalca avtomobilov Volkswagen, a to še zdaleč ni končni znesek. Volkswagen je leta 2015 priznal, da je okoli 11 milijonov motorjev dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil s programsko opremo, ki je poskrbela, da so avtomobili v času testiranj proizvedli manj škodljivih izpušnih plinov kot pri dejanski vožnji.
Nemško vrhovno sodišče je letos potrdilo prvotno sodbo deželnega sodišča in potrdilo odgovornost proizvajalca za odškodnino kupcem. Sodišče je določilo tudi, kaj se zgodi, če želi kupec vrniti avtomobil - Volkswagen mora v tem primeru vrniti kupnino, a je pri tem treba upoštevati amortizacijo avtomobila glede na letnik in prevožene kilometre. Zaradi te razsodbe bi odškodnino lahko zahtevalo 60 tisoč kupcev.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo 6024 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo.
Okoljska katastrofa v Mehiškem zalivu
Leta 2016 je zvezni sodnik v New Orleansu dokončno odobril poravnavo v višini 20 milijard dolarjev, ki rešuje civilne zahtevke zaradi okoljske škode, povzročene ob razlitju nafte s ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu. Nesreča se je zgodila 20. aprila 2010, ko je po eksploziji in zlomu tal na naftni ploščadi iz naftnega bazena 1,5 kilometra pod morsko gladino začela iztekati nafta. To je bil tretji večji incident v zadnjih petih letih, v katerega je bila vpletena družba BP iz ZDA.
Po mesecu neustavljivega širjenja naftnih madežev so razglasili največjo naftno ekološko katastrofo v ameriški zgodovini. Po navedbah Nacionalnega inštituta za oceanografijo je v prvih 40 dneh v morje izteklo približno 120 milijonov litrov nafte, ki se je razširila na okoli 9900 kvadratnih kilometrov morske površine. Do 16. julija, ko so razlitje končno ustavili, se je po ocenah v morje razlilo med 500 tisoč in milijon tonami nafte.
Katastrofa je povzročila nepopravljivo škodo morskim živalim in pticam, posredno pa ribolovu in turizmu. Večina sredstev dogovorjene poravnave je šla za zvezne zahtevke in kazni, le približno 5 do 6 milijard dolarjev za plačila državnim in lokalnim oblastem.
Monsanto ustrahoval znanstvenike
Velikanske odškodnine mora zaradi škodljivih učinkov svojih proizvodov plačevati tudi korporacija Monsanto. Lani je odmevala odločitev kalifornijskega sodišča, ki je zakoncema, ki sta, potem ko sta uporabila Monsantov herbicid Roundup, zbolela za rakom, prisodilo dve milijardi dolarjev odškodnine. Sodna zmaga para Pilliod je sledila že dvema podobnima sodnima primeroma družin, ki so tožile podjetje zaradi herbicida Roundup – najpogosteje uporabljenega herbicida na svetu, ki so ga raziskovalci povezali z nastankom ne-Hodgkinovega limfoma.
Johnson & Johnson in odškodnine
Na plačilo visokih odškodnin so bili že večkrat obsojeni tudi farmacevtski giganti. Lani je podjetje Johnson & Johnson moralo plačati osem milijard dolarjev odškodnin, ker uporabnikov zdravila za zdravljene shizofrenije in bipolarne motnje ni opozorilo na stranski učinek - rast dojk pri moških. Podjetje naj bi prikrivalo tudi podatke o vsebnosti azbesta v svojih proizvodih. V eni od številnih tožb je sodišče v St. Louisu 22 ženskam in njihovim svojcem prisodilo 4,69 milijarde dolarjev odškodnine, ker naj bi zaradi azbesta v otroškem pudru, ki so ga uporabljale za osebno higieno, dobile raka na jajčnikih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
