Kmalu bo dovolj toplo za paradižnik

Tudi letošnje leto ni veliko drugače kot zadnjih nekaj let. V času praznikov mnogi sprašujete, ali je že čas za sajenje plodovk. Ko pišem ta članek, zemlja sicer še ni dovolj ogreta, a verjamem, da do prvega maja bo. Prav tako sedanja vremenska napoved še ne zagotavlja, da se ponoči ne bo ohlajalo pod 15 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi namreč ne prihaja več do poškodb plodnice cvetov, ki pa so od prvih pravih listov sadike že v rastnem vršičku. Zato je moj nasvet, da tisti, ki še nimate prevelikih sadik, še malo potrpite. Če pa so sadike že velike, z malo tveganja te le posadite. Na našem trgu že dobite pripravke, ki rastlinam pomagajo premagovati težave, to so izvlečki ameriškega slamnika ali rastlinske esence, ki poleg alg vsebujejo tudi izvleček baldrijana in še nekaterih rastlin. Svetujem, da dva dni pred presajanjem uporabite enega izmed obeh. Žal nista dostopna prav v vsaki trgovini, zato pričnite težiti svojim trgovcem že danes. Vsi ju lahko naročijo, če le želijo. Najdete pa ju tudi na spletu.

Treba je vzgojiti sadike

Danes vzgajamo samo sadike s koreninsko grudo. Resnično priporočam, da si vzamemo čas za pikiranje (ne presajanje), saj to močno vzpodbudi rast večjega števila stranskih koreninic, ki bodo lahko v suši poiskale in črpale več vlage.

Kombiniranje na vrtu

Sprašujete me, katere sorte bi izbrala, kaj bi priporočila. In vselej se znajdem v zadregi. Z globalizacijo in vstopom v EU se je v Sloveniji pojavilo veliko število različnih sort in predvsem hibridov. Vseh tako ne morem več poznati. Zato bi napisala samo nekaj priporočil, kako pravzaprav izbirati.
Najprej naj razžalostim tiste, ki menijo, da so hibridi nekaj nenormalnega in da jih Slovenci ne bi smeli sejati ali saditi. To je popolnoma napačno mišljenje, vsaj kar se tiče paradižnika in nekaterih drugih zelenjadnic, ne pa vseh. Vsi novejši hibridi so tolerantnejši (ne odporni) za številne glivične bolezni, ki v zadnjih letih delajo težave vrtičkarjem. Res pa je, da so naše stare, udomačene sorte, kot sta saint pierre in predvsem volovsko srce, neprekosljivega okusa. Sama še nisem srečala hibrida, ki bi bil tako okusen, kakor je saint pierre. Zato pa že lahko kupimo seme in predvsem sadike hibridov, ki so enako mesnati, enakega okusa, nekateri pa celo enake barve, kot je volovske srce. Nimajo pa njegove značilne srčaste oblike. Vendar je žal ravno volovsko srce, tudi njegova nekoliko izboljšana različica val, najbolj občutljivo za krompirjevo (paradižnikovo) plesen in črno pegavost (alternarijo).

Mešanica hibridov in sort

Zato priporočam, da na vrtu vedno posadimo mešanico hibridov in sort. Sorte izberemo zato, ker jih imamo najraje in so točno takega okusa, kot si želimo. Vendar je treba računati, da bodo v vlažnem vremenu hitro propadle zaradi bolezni.
Hibridi bodo vzdržali veliko dlje, njihov pridelek je višji, ni pa tako okusen. Če kupujete seme, potem tako poznate sorte (ali hibride), ki jih imate najraje. Če pa kupujete sadike pri vrtnarjih, vsekakor zahtevajte in si zapomnite ime sorte ali hibrida za naslednje leto. Ne glede na to, ali vam je bil všeč ali ne, je dobro vedeti, kaj boste iskali naslednje leto. Ne zadošča samo zgoden, poznejši, debeloploden, mesnat, droben ..., saj se ravno pri paradižniku sorte izredno razlikujejo po okusu, pa tudi po barvi, obliki in velikosti. Vse to je pomembno, ko paradižnik jemo.

Kaj se druži s paradižnikom

Paradižnik bo vsekakor bolje uspeval v družbi z baziliko, zato je ob rastlinah paradižnika skoraj obvezna soseda ta kraljevska dišavnica. Naj povem, da je grmičasta bazilika, to je ta, ki jo sadimo tudi v balkonska korita, veliko bolj trpežna kakor tista z bleščečimi listi in jo najbolj poznate.

Izbira sadike

Dobra sadika ni velika, temveč nizka, okoli 25 centimetrov visoka rastlina s petimi listi in močnim, dobro razvitim koreninskim sistemom. Ne sme imeti nastavljenih cvetov ali celo plodov. Prej opisana bo presajanje najbolje prenesla in bo v novi, hranilni zemlji hitro zaživela in rasla naprej. Večje sadike rade odvržejo prve cvetove ali pa jih sploh ne nastavijo. Tako sadiko vzgojimo v rastlinjaku v 60 do 80 dneh.
Dan pred presajanjem sadike dobro zalijemo s pripravki iz izvlečkov morskih alg, ki bodo pomagali premagati stres po presajanju. Rastline posadimo čim bolj globoko, lahko vse do prvih pravih listov. To velja za klasične sadike iz sejančkov, cepljene sadike pa sadimo samo tako globoko, kot so rasle do sedaj. Cepljeno mesto naj bo čim višje nad zemljo, da ne bo plemenit nadzemni del pognal svojih korenin in s tem izničil dobrobit cepljenke - veliko večji in močnejši koreninski sistem.
Razdalja med rastlinami mora biti vsaj 50 centimetrov, saj je največji sovražnik paradižnika zračna vlaga. Dovolj zračen in osvetljen nasad bo veliko kasneje propadel zaradi bolezni. Med vrstami naj bo 70 centimetrov. Pazimo, da v kolobarju paradižnik ne sledi krompirju, papriki ali jajčevcu.
Ob deževju in vlažnih, rosnih jutrih rastline redno varujemo z naravnimi pripravki, kot so sojin lecitin, izvlečki preslice, česnov izvleček, timijanov pripravek, bakrena listna gnojila iz trgovin. Pridni bodo doma pripravili kamilični, rmanov čaj, naredili izvlečke iz rastlin bezga, kopriv ali preslice. Tudi z razredčenim mlekom (1:1) lahko pomagamo rastlinam. Zelo uporaben je pripravek iz sode bikarbone. Če mu dodate prah iz čilijev ali v vodo namakate čilije vsaj 24 ur, boste pregnali še pršice, ki pa niso najbolj pogost sovražnik paradižnika. S temi pripravki moramo liste in stebla dobro omočiti.

Junija ga lahko sadimo še enkrat

Manj je znano, da je zelo smiselno paradižnik konec junija saditi še enkrat. V ta namen ga posejemo ravno zdaj ali pa prve zalistnike damo kar v vodo ali v ustrezne lončke in vzgojimo sadike. Slednje pride prav predvsem, če ste se odločili za hibride. Konec junija boste tako imeli čvrste, ravno prav velike sadike. Te bodo v jeseni veliko bolje rodile in imele manj težav, saj bodo še mlade in odporne. Saj veste, mladi vedno lažje prenašajo vse tegobe vremena.
Starim, zdaj sajenim rastlinam pa po peti etaži odrežite vrh, tako bodo vsi plodovi na njih lepo in enakomerno dozoreli. Tak način razmišljanja je veliko bolj smiseln kakor pretirano ukvarjanje s škropivi in sredstvi za varstvo rastlin. Tudi manj dela zahteva, pa še ceneje je.