Kolumna Aljoše Stojiča: Ko bom velik, ne bom novinar, bom raje kovinar

Aljoša Stojič Aljoša Stojič
04.06.2023 05:00

Na mariborski srednji gradbeni šoli je verjetno veselo, ko pa je pri letošnjem vpisu povpraševanja za polagalca keramičnih ploščic preseglo ponudbo ...

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Poklic prihodnosti 
Sašo Bizjak

 

Najbolj stresno obdobje za srednješolce, matura, se je začelo, bodoči maturanti so vmes že pozabili, kako vihravo je za večino bilo pri prehodu iz osnovne šole v srednjo. Pri tem odloča seštevek točk zadnjih treh razredov osnove šole in le v primeru mejnega "izenačenega izida" se upošteva še dosežek nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) za šestošolce in devetošolce. Maksimalni učenčev seštevek točk je tako 175, najbolj se mu je treba približati (ali ga doseči) za vpis v tako imenovane elitne gimnazije - če te premorejo še športni oddelek, morajo tudi športniki biti vsi po vrsti odličnjaki, če ne, nimajo šans. Razumi, kdor more.

Pri lovljenju najvišjih normativov za vpis se ne zgodi (ali pa se zgodi tako redko, kot slepa kura zrno najde), da bi imeli odličnjakinje in odličnjaki pri glasbi, likovnem pouku in športni vzgoji zaključeno štiri. Ker drugače se ne bi mogli vpisati na "najboljše šole", v katerih pa se potem pogosto izkaže, da je bilo grebsti se za same petice brezplodno. Ker je marsikomu potem hitro žal, da si ni izbral manj zahtevne, njemu bolj ustrezne poti do mature (no, možen je tudi kasnejši prepis na drugo šolo, a za ta korak se le malokdo odloči). Ne moremo vsi biti einsteini, to večini (sploh pa ambicioznim staršem otrok) nikoli ni jasno ali pa se do spoznanja, da ni vse zlato, kar se sveti, dokopljejo prepozno. Smo pa zato vsi v osnovni šoli naj glasbeniki, naj slikarji in naj športniki, chopini, daliji in dončići, to pa.

Prav navdušen sem, ko opažam, da pa so najstniki v zadnjem času pri poklicnih željah začeli razmišljati bolj praktično, da ne rečem bolj pametno. Na mariborski srednji lesarski in gozdarski šoli je razpisanih 52 prostih mest za mizarja, prijavilo se jih je 40. Zakaj bi po kuhinjo hodili na Švedsko, če nam jo lahko domov prinesejo iz pohorskega gozda?! Na srednji gradbeni šoli je verjetno veselo, ko pa je povpraševanja za polagalca keramičnih ploščic preseglo ponudbo (26 mest, 28 prijav), tako da ta poklic ne bo doživel usode dimnikarstva. Sami veste, da je poleg vodovodarja najtežje najti nekoga, ki vam bo dva kvadratna metra kopalnice ozaljšal s čudovitimi ploščicami. Mojster ima vedno preveč dela, zato pa lahko tudi pokasira več.

Priznam, danes bi se težje kot nekoč odločil, ali postati novinar ali kovinar; pa saj ta dva poklica loči le ena črka in novinar je danes lahko že vsak. Kovinarjev nam manjka - in so zato cenjeni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta